Pari v Bulgaria
Last updated on: 11.05.2022
Angleško in slovensko jezikovno različico te strani vzdržuje sogovornik na notarski zbornici. Prevodi v druge jezike se izvajajo in posodabljajo postopoma. Zato morebitne najnovejše posodobitve še niso na voljo v tej jezikovni različici. Za najnovejšo jezikovno različico preverite besedilo v angleškem ali slovenskem jeziku.
1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?
Premoženjska razmerja med zakoncema ureja pravo države, ki ureja tudi osebna razmerja. Osebna razmerja med zakoncema ureja njuno skupno nacionalno pravo; v primeru, da imata zakonca različno državljanstvo, osebna razmerja ureja pravo države običajnega skupnega bivališča; ko tudi take navezne okoliščine ni, pa pravo države, s katero sta zakonca najtesneje povezana. (79. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu (ZMZP)).1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?
Zakonca lahko izbereta pravo, ki bo urejalo njuna medsebojna premoženjska razmerja, v kolikor to dopušča pravo države, navedene pod točko 1.1. (79. člen ZMZP). Bolgarsko pravo omogoča izbor relevantnega prava. Dogovor o izbiri prava mora biti v pisni obliki, datiran in podpisan s strani (bodočih) zakoncev. Njegova veljavnost se presoja po izbranem pravu (80. člen ZMZP).2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
Zakonska ureditev skupnega premoženja:V odsotnosti dogovora med zakonca o uporabi druge ureditve, se uporabi zakonska ureditev skupnega premoženja (18. člen, drugi odstavek DZ). 21. in nadaljnji členi Družinskega zakonika predpisujejo zakonsko ureditev skupnega premoženja. Sredstva, pridobljena med trajanjem zakonske zveze kot rezultat skupnih prispevkov zakoncev, so skupno premoženje obeh zakoncev (torej del skupnega premoženja), ne glede na to, kateri izmed zakoncev je sredstvo dejansko pridobil. Skupno premoženje ne vključuje sredstev, pridobljenih pred sklenitvijo zakonske zveze ali sredstev, pridobljenih na podlagi dedovanja ali darilne pogodbe med trajanjem zakonske zveze.
Premično premoženje, ki ga pridobi eden izmed zakoncev med trajanjem zakonske zveze za zadovoljevanje osebnih potreb, opravljanje poklica ali namene podjetja, se šteje kot posebno premoženje zakonca. Premično premoženje, ki ga med trajanjem zakonske zveze pridobi samostojni podjetnik, se tudi šteje kot del posebnega premoženja. Sredstva, pridobljena med trajanjem zakonske zveze izključno s posebnim premoženjem, se tudi štejejo za posebno premoženje zakonca (22. in 23. člen DZ).
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Ne.2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Zakonca nista dolžna sestaviti popisa sredstev.2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Oba zakonca lahko upravljata s skupnim premoženjem. Dejanja v zvezi z upravljanjem skupnega premoženja lahko opravlja vsak izmed zakoncev (24. člen, prvi odstavek DZ).Med trajanjem zakona ne sme noben zakonec razpolagati z delom skupnega premoženja, ki bi ga prejel ob prenehanju skupnega premoženja. S sredstvi, ki sestavljajo skupno premoženje, razpolagata oba zakonca skupno (24. člen, tretji odstavek DZ).
Razpolaganje zgolj enega zakonca s skupnim nepremičnim premoženjem je izpodbojno. Drugi zakonec lahko vloži tožbo v roku šestih mesecev od dneva, ko je izvedel za razpolaganje, vendar najkasneje v roku treh let od dneva razpolaganja (24. člen, četrti odstavek DZ).
V primeru, da eden izmed zakoncev razpolaga s skupnim premičnim premoženjem za plačilo brez soglasja drugega zakonca, posel zavezuje tudi drugega zakonca, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da drugi zakonec ni dal soglasja. V primeru neodplačnega razpolaganja s skupnim premičnim premoženjem oziroma v primeru razpolaganja, ki zahteva pisno obliko in overitev podpisov pri notarju, se uporabi pravilo, ki velja v primeru razpolaganja brez soglasja drugega zakonca (glej zgoraj) (24. člen, peti odstavek DZ).
Četudi je zakonec sam lastnik družinskega domovanja, z domovanjem ne more razpolagati brez soglasja drugega zakonca, razen če imata zakonca na voljo drugo domovanje. V primeru, da drugi zakonec ne da soglasja, je razpolaganje dopustno ob soglasju okrožnega sodnika, v kolikor ta ugotovi, da razpolaganje ne škoduje mladoletnim otrokom in družini (26. člen DZ).
Vsak izmed zakoncev lahko sklene pogodbo za odtujitev posebnega premoženja s tretjimi osebami oziroma z drugim zakoncem (25. člen DZ).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Kot smo že omenili, v primeru razpolaganja s skupnim premičnim premoženjem za plačilo, ki ga opravi zakonec brez soglasja drugega zakonca, pogodba zavezuje drugega zakonca, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da zakonec ni dal soglasja. Dolgovi enega zakonca, ki izvirajo iz zadovoljevanja potreb družine, se štejejo kot skupni dolgovi, za katere odgovarjata oba zakonca (32. člen DZ).2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Izdatki za zadovoljevanje družinskih potreb gredo v breme obeh zakoncev. Zakonca sta skupaj odgovorna za dolgove, ki izvirajo iz zadovoljevanja družinskih potreb (32. člen DZ). Zakonca sta odgovorna za svoje osebne dolgove s svojim posebnim premoženjem in deležem v skupnem premoženju.3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?
Zakonca lahko spremenita svoja premoženjska razmerja s sklenitvijo pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema (37. člen DZ). Poročna pogodba vsebuje le določbe, ki se nanašajo na premoženjska razmerja med zakoncema. Med drugim lahko zakonca določita premoženje, ki naj postane del skupnega premoženja, in določita osebo, ki upravlja in razpolaga s skupnim premoženjem. Zakonca se lahko dogovorita tudi za ločeno premoženje. V primeru ureditve ločenega premoženja se sredstva, ki ju pridobita zakonca med trajanjem zakonske zveze, štejejo kot del posebnega premoženja vsakega zakonca (33. člen DZ). Skupnega premoženja ni; obstaja samo posebno premoženje obeh zakoncev.Za vprašanja, ki niso urejena v pogodbi, se uporabi zakonska ureditev skupnega premoženja (38. člen DZ).
3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?
Pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema morata skleniti oba zakonca osebno v pisni obliki. Podpisi in vsebina morajo biti overjeni (39. člen, prvi odstavek DZ).Za ustanovitev ali prenos premoženjskih pravic v zvezi z nepremičninami s pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema je pristojen notar po kraju, kjer nepremičnina leži (39. člen, drugi odstavek DZ).
3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?
Pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema lahko zakonca skleneta tudi med trajanjem zakonske zveze (37. člen, tretji odstavek DZ). Če je pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sklenjena pred zakonsko zvezo, začne veljati na dan sklenitve zakonske zveze. Če pa je a pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sklenjena med trajanjem zakonske zveze, začne veljati na dan sklenitve ali v drugem roku, navedenem v pogodbi (40. člen, prvi odstavek DZ).3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?
Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko tudi spremeni. Oblika, v kateri se naredi sprememba, je enaka tisti, v kateri je sklenjena izvirna pogodba (41. člen, prvi odstavek DZ).Režim ureditve premoženja je treba vpisati v register.
4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?
Centralni elektronski register vodi Agencija za register (19. člen DZ).4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?
Pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in režim ureditve zakonskega premoženja je treba vpisati v register.4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?
Register je javen. Za vpogled in izpis iz registra se plača taksa po tarifi, ki jo sprejme Svet ministrov (19. člen, četrti odstavek DZ).4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?
V razmerju do tretjih oseb se uporabi zakonska ureditev skupnega premoženja, v kolikor zakonca v register ne vpišeta drugega režima (20. člen DZ).Ob razvezi zakonske zveze pride tudi do prenehanja režima zakonskega premoženja (27. člen DZ) in do delitve skupnega premoženja.
Vendar pa lahko sodišče odloči, da gre tistemu zakoncu, ki je prevzel skrbništvo nad mladoletnimi otroki, večji delež skupnega premoženja, v kolikor bi lahko zaradi skrbništva otrok zakonec imel težave. Poleg svojega deleža je zakonec upravičen tudi do premičnin, ki jih potrebuje za vzgojo in izobraževanje otrok (29. člen, prvi in drugi odstavek DZ). V primeru razveze lahko sodišče določi tudi večji delež v skupnem premoženju, če je prispevek enega zakonca k pridobitvi premoženja bistveno večji od prispevka drugega zakonca (29. člen, tretji odstavek DZ).
Ob razvezi je vsak zakonec upravičen do dela vrednosti sredstev za opravljanje poklica ali podjetja in do terjatev drugega zakonca, ki jih je ta pridobil med trajanjem zakonske zveze, v kolikor gre za premoženje večje vrednosti in je zakonec prispeval k njihovi pridobitvi s svojim delom, sredstvi, skrbjo za otroke ali delom v gospodinjstvu. Tožba se lahko vloži tudi pred razvezo zakonske zveze, v kolikor zakonec, ki je pridobil premoženje, ogroža interese drugega zakonca oziroma otrok (30. člen DZ).
Člen 31 DZ določa, da se tožba po tretjem odstavku 29. člena in po 30. členu lahko vloži v roku enega leta od razveze zakonske zveze; tožba po 1. in 2. odstavku 29. člena pa se lahko vloži v roku enega leta od izvršitve sodne odločbe o skrbništvu nad otroki.
Ureditev posebnega premoženja:
Premoženje, ki ga pridobita zakonca med trajanjem zakonske zveze, se šteje za njuno posebno premoženje (33. člen, prvi odstavek DZ).
Po razvezi zakonske zveze lahko vsak zakonec zahteva del vrednosti premoženja, ki ga je ustvaril drug zakonec med trajanjem zakonske zveze, in sicer v delu, v katerem je prvi zakonec prispeval s svojim delom, sredstvi, skrbjo za otroke, delom v gospodinjstvu ali kako drugače (33. člen, drugi odstavek DZ).
Pogodbeni dogovori:
S poročno pogodbo se lahko zakonca dogovorita o delitvi premoženja v primeru razveze (38. člen DZ).
5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?
Zakonca imata enak delež v skupnem premoženju (28. člen DZ).Vendar pa lahko sodišče odloči, da gre tistemu zakoncu, ki je prevzel skrbništvo nad mladoletnimi otroki, večji delež skupnega premoženja, v kolikor bi lahko zaradi skrbništva otrok zakonec imel težave. Poleg svojega deleža je zakonec upravičen tudi do premičnin, ki jih potrebuje za vzgojo in izobraževanje otrok (29. člen, prvi in drugi odstavek DZ). V primeru razveze lahko sodišče določi tudi večji delež v skupnem premoženju, če je prispevek enega zakonca k pridobitvi premoženja bistveno večji od prispevka drugega zakonca (29. člen, tretji odstavek DZ).
Ob razvezi je vsak zakonec upravičen do dela vrednosti sredstev za opravljanje poklica ali podjetja in do terjatev drugega zakonca, ki jih je ta pridobil med trajanjem zakonske zveze, v kolikor gre za premoženje večje vrednosti in je zakonec prispeval k njihovi pridobitvi s svojim delom, sredstvi, skrbjo za otroke ali delom v gospodinjstvu. Tožba se lahko vloži tudi pred razvezo zakonske zveze, v kolikor zakonec, ki je pridobil premoženje, ogroža interese drugega zakonca oziroma otrok (30. člen DZ).
Člen 31 DZ določa, da se tožba po tretjem odstavku 29. člena in po 30. členu lahko vloži v roku enega leta od razveze zakonske zveze; tožba po 1. in 2. odstavku 29. člena pa se lahko vloži v roku enega leta od izvršitve sodne odločbe o skrbništvu nad otroki.
Ureditev posebnega premoženja:
Premoženje, ki ga pridobita zakonca med trajanjem zakonske zveze, se šteje za njuno posebno premoženje (33. člen, prvi odstavek DZ).
Po razvezi zakonske zveze lahko vsak zakonec zahteva del vrednosti premoženja, ki ga je ustvaril drug zakonec med trajanjem zakonske zveze, in sicer v delu, v katerem je prvi zakonec prispeval s svojim delom, sredstvi, skrbjo za otroke, delom v gospodinjstvu ali kako drugače (33. člen, drugi odstavek DZ).
Pogodbeni dogovori:
S poročno pogodbo se lahko zakonca dogovorita o delitvi premoženja v primeru razveze (38. člen DZ).
5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?
Člen 38. DZ določa, da lahko zakonca v poročni pogodbi uredita svojo odgovornost za izdatke in obveznosti, nastale v času trajanja zakonske zveze. V primeru, da zakonca nista sklenila poročne pogodbe in v njej nista uredila svojih obveznosti, se uporabi določba drugega odstavka 36. člena, po katerem sta zakonca skupaj odgovorna za obveznosti, ki izhajajo iz zadovoljevanja tekočih potreb družine. V primeru prenehanja zakonske zveze zaradi razveze ostaneta zakonca skupaj odgovorna za obstoječe obveznosti, nastale med trajanje zakonske zveze, kot običajna sodolžnika, saj nista več skupaj zavezana kot zakonca.5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?
Družinski zakonik ureja primere, v katerih je zakonec upravičen do večjega deleža skupnega premoženja (glej točko 5.1.).V primeru smrti enega zakonca pride do prenehanja premoženjske ureditve skupnega premoženja, v kolikor se je ta režim uporabil, in do delitve skupnega premoženja v skladu z načeli, opisanimi pod točko 5.1. Preživeli zakonec je upravičen do svojega deleža, medtem ko gre preostali delež skupnega premoženja zapuščini umrlega zakonca, in se razdeli v skladu z določbami Zakona o dedovanju. V skladu s tem zakonom je preživeli zakonec upravičen do enakega deleža, kot gre vsakemu izmed otrok. V primeru, da so otroci zapustnika že umrli ali so dedno nevredni, lahko dedujejo njihovi dediči 10. člen Zakona o dedovanju).
Ko zakonec deduje skupaj z dediči dedičev ali skupaj z brati in sestrami umrlega ali njihovimi potomci, mu gre polovica zapuščine, če je do dedovanja prišlo v roku 10 let od sklenitve zakonske zveze, sicer pa dve tretjini zapuščine. Ko zakonec deduje skupaj z dediči dedičev in skupaj z brati in sestrami umrlega ali njihovimi potomci, mu gre ena tretjina zapuščine v prvem primeru (če je do dedovanja prišlo v roku 10 let od sklenitve zakonske zveze), v drugem primeru pa polovica zapuščine. V kolikor ni drugih dedičev, zakonec deduje celotno zapuščino (9. člen Zakona o dedovanju).
Ko zakonec deduje skupaj z dediči dedičev ali skupaj z brati in sestrami umrlega ali njihovimi potomci, mu gre polovica zapuščine, če je do dedovanja prišlo v roku 10 let od sklenitve zakonske zveze, sicer pa dve tretjini zapuščine. Ko zakonec deduje skupaj z dediči dedičev in skupaj z brati in sestrami umrlega ali njihovimi potomci, mu gre ena tretjina zapuščine v prvem primeru (če je do dedovanja prišlo v roku 10 let od sklenitve zakonske zveze), v drugem primeru pa polovica zapuščine. V kolikor ni drugih dedičev, zakonec deduje celotno zapuščino (9. člen Zakona o dedovanju).
Ne, zakon ne uvaja posebne premoženjske ureditve za zakonca različnih državljanstev.
Samo civilna zakonska zveza, sklenjena v skladu z določbami Družinskega zakonika, ima premoženjske posledice zakonske zveze.
Sodišče v Bolgariji je pristojno v zadevah med zakonci, v kolikor je eden izmed zakoncev bolgarski državljan ali običajno prebiva v Bolgariji. V skladu s 7. členom ZMZP je bolgarsko sodišče pristojno v premoženjskih in osebnih zadevah med zakoncema.
Pristojno je sodišče po naslovu običajnega prebivališča toženca (105. člen Zakona o pravdnem postopku).
Pristojno je sodišče po naslovu običajnega prebivališča toženca (105. člen Zakona o pravdnem postopku).