1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Če zakonca prava nista izbrala, se v skladu z Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema uporabi pravo, ki je ob sklenitvi zakonske zveze urejalo njene splošne pravne posledice. Splošne pravne posledice se ugotovijo v skladu s pravom države, v kateri imata zakonca skupno prebivališče. Če nimata skupnega prebivališča, se uporabi pravo države njunega državljanstva. Če zakonca prebivata v različnih državah in sta državljana različnih držav, je treba splošne pravne posledice sklenitve zakonske zveze ugotoviti na podlaga prava države njunega zadnjega skupnega prebivališča, pod pogojem, da eden od njiju še vedno prebiva v tej državi. Če veljavnega prava ni moč določiti na osnovi pravnih podlag, navedenih zgoraj, se uporabi pravo države, s katero sta zakonca drugače najtesneje povezana.

V primeru, ko sta oba zakonca ali eden od njiju državljana Latvije, Litve, Poljske, Rusije ali Ukrajine, ali če zakonca živita v teh državah, veljajo različna pravila, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov (sporazumi o pravni pomoči).

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

V skladu z Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu lahko zakonca izbereta pravo, ki bo urejalo njuna medsebojna premoženjska razmerja. Izbereta lahko pravo države prebivališča enega od zakoncev ali pravo države, katere državljan je eden od njiju ob času izbire prava.

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Ob sklenitvi zakonske zveze sta zakonca dolžna izbrati njuno premoženjsko razmerje. Izbirata lahko med tremi vrstami premoženjskih razmerij: premoženjsko skupnostjo, skupnostjo razmejenih koristi, ali ločenim premoženjem.

Če zakonca ob sklenitvi zakonske zveze ali pogodbe o njej nista izbrala njuno medsebojno premoženjsko razmerje, je zakonsko določena ureditev premoženjska skupnost. V skladu s to ureditvijo se premoženje, pridobljeno med trajanjem zakonske zveze, šteje za skupno premoženje zakoncev.

V premoženjskem razmerju premoženjske skupnosti, se za ločeno premoženje štejejo:

• predmeti osebne rabe (npr. oblačila);
• premoženje zakonca, ki ga je ta pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze;
• premoženje, neodplačno pridobljeno med trajanjem zakonske zveze (kot so darila ali zapuščina);
• premoženje, pridobljeno kot nadomestilo za ločeno premoženje.

Delitev skupnega premoženja se lahko opravi samo po prenehanju premoženjske skupnosti (zaradi smrti enega od zakoncev ali razveze zakonske zveze, ali prek sklenitve pogodbe o zakonski zvezi, s katero se določi drugo premoženjsko razmerje).

V premoženjskih razmerjih skupnosti razmejenih koristi in ločenega premoženja, zakonca nimata skupnega premoženja.

(estonski Zakon o družinskem pravu)

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

V premoženjskem razmerju premoženjske skupnosti se premoženje šteje za skupno premoženje zakoncev, dokler ni drugače dokazano.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Popisa premoženja se ne sme opraviti za premoženjski razmerji premoženjske skupnosti in ločenega premoženja, vendar pa ga je treba opraviti za premoženjsko razmerje skupnosti razmejenih koristi (glej 5.3.).

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

V okviru premoženjske skupnosti zakonca izvajata pravice in izpolnjujeta dolžnosti, ki izhajajo iz njunega skupnega premoženja, skupaj ali s soglasjem drugega zakonca. Za pravne posle v zvezi s premičnim premoženjem ali pravico, ki izhaja iz skupnega premoženja zakoncev, velja domneva, da je drugi zakonec dal soglasje (domneva soglasja ne velja za pravne posle v zvezi z nepremičnim premoženjem). Zakonec lahko v zvezi s skupnim premoženjem sklene pravne posle za zadovoljitev vsakodnevnih potreb družine, ali zakonca samega; to lahko stori brez soglasja drugega zakonca.

Pravni posel v zvezi s skupnim nepremičnim premoženjem, ki se sklene brez soglasja drugega zakonca, je ničen.

Zakonec upravlja s svojim ločenim premoženjem neodvisno in na svoje lastne stroške, in soglasje drugega zakonca ni potrebno. Zakonec lahko sklene pravni posel v zvezi s stanovanjskim objektom, ki predstavlja ločeno premoženje zakonca in v katerem prebiva družina ali ga ločeno uporablja zakonec, ki ni lastnik tega objekta, in lahko dovoli tretji osebi uporabo le-tega ali prekine pravno razmerje za uporabo tega objekta za prebivanje, samo s soglasjem drugega zakonca ob pogoju, da je bilo lastništvo nad bivališčem pridobljeno po 01.01.2015. Posel brez soglasja drugega zakonca je ničen. To ne velja za bivališča pridobljena pred 01.01.2015.

V okviru skupnosti razmejenih koristi je premoženje, ki je last enega od zakoncev, njegovo ločeno premoženje, s katerim lahko razpolaga samostojno (brez soglasja drugega zakonca), ne glede na to ali je bilo premoženje pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, ali med njenim trajanjem. Vendar pa je treba za sklenitev pravnih poslov v zvezi s stanovanjskim objektom, v katerem prebiva družina ali ga uporablja zakonec, ki ni lastnik tega objekta, pridobiti soglasje slednjega. Če se tak pravni posel sklene brez soglasja zakonca, ki ni lastnik zadevnega objekta, je posel ničen in drugi zakonec ima pravico, da proti tretji osebi vloži zahtevek na podlagi neveljavnosti razpolagalne pravice.

Na ločenem premoženju izvaja zakonec lastninsko pravico samostojno.

V okviru premoženjskega razmerja ločenega premoženja, se zakonca v zvezi z njunimi premoženjskimi razmerji obravnavata, kot da zakonske zveze nista sklenila in na svojem ločenem premoženju izvajata lastninske pravice samostojno in z njim prosto razpolagata.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Ne glede na izbiro premoženjskega razmerja med zakoncema sta oba solidarna dolžnika pri pravnih poslih, ki jih eden od njiju sklene za potrebe vodenja skupnega gospodinjstva, v korist otrok, ali za kritje običajnih potreb družine (na primer: če eden od njiju vzame posojilo v korist družine, je drugi zakonec solidarni dolžnik tega posla). Vrednost takega pravnega posla ne sme presegati stopnje, ki bi bila nesorazmerna življenjskim razmeram zakoncev.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Ne glede na izbiro premoženjskega razmerja med zakoncem je odgovornost zakonca za obveznosti, ki jih je prevzel drugi zakonec, omejena na tiste pravne posle, v katerih ga drugi zakonec sme zastopati ali s svojim ravnanjem k čemu zavezati.

V premoženjskem razmerju premoženjske skupnosti zakonca za obveznosti do tretjih oseb popolno jamčita s svojim ločenim in skupnim premoženjem, ko gre za:

• obveznosti, ki jih je eden od zakoncev prevzel, da bi zadovoljil potrebe družine;
• izpolnitev solidarne obveznosti, ki jo je prevzel eden od zakoncev;
• obveznosti, za katere se je eden od zakoncev s tretjimi osebami dogovoril, da zanje jamči tako s svojim ločenim, kot tudi skupnim premoženjem (obvezno je soglasje drugega zakonca).

Za druge obveznosti zakonca jamčita vsak s svojim ločenim premoženjem in do polovice skupnega premoženja (t.j. njunega deleža). Upnik lahko zahteva delitev skupnega premoženja, če se izkaže, da za poplačilo obveznosti ločeno premoženje dolžnega zakonca ne zadostuje.

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

Zakonska premoženjska razmerja premoženjske skupnosti, skupnosti razmejenih koristi in ločenega premoženja je med trajanjem zakonske zveze moč spremeniti neomejeno krat s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskih razmer med zakoncema.

Kljub ureditvi premoženjskih razmer med zakoncema na podlagi pogodbe, lahko zakonca:

• prekineta premoženjsko razmerje, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze ali s pogodbo o ureditvi premoženjskih razmer med zakoncema;
• izbereta drugo obliko premoženjskega razmerja, ki ga predpisuje zakon;
• izvršita spremembe v izbrani obliki premoženjskega razmerja med zakoncema v zakonsko predpisanih primerih;
• opredelita pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja, če zakonca prebivata v različnih državah ali sta državljana različnih držav.

V primeru premoženjskega razmerja premoženjske skupnosti, lahko s pogodbi o ureditvi premoženjskih razmer med zakoncema določita, da:

• e lahko posamezno premoženje ali določena vrsta premoženja razglasi za skupno ali ločeno premoženje;
• da omejitve, ki jih nalaga zakonodaja za pravne posle v zvezi z družinskim prebivališčem ali prebivališčem, ki ga uporablja ločeno eden od zakoncev, ne veljajo (glej 2.4);
• se lahko izvajanje lastninske pravice na skupnem premoženju poveri enemu od zakoncev in da je taka pravica lahko omejena s pogoji, dogovorjenimi s pogodbo;
• se lahko dogovorita, da za pravne posle, ki jih drugi zakonec sklene v okviru svoje samostojne gospodarske dejavnosti ni treba pridobiti soglasja zakonca.

V primeru zakonske skupnosti razmejenih koristi, se lahko v pogodbi o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema navede, da:

• ne veljajo omejitve, ki so za pravne posle glede objekta, v katerem prebiva družina ali v katerem ločeno prebiva eden od zakoncev, določene z zakonodajo (glej 2.4.);
• obseg in izračun osnovnih sredstev določita na drugačni osnovi, kot sta določena z zakonom (glej 5.3.).

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

Zakonca skleneta pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med njima osebno, sestaviti in overiti pa jo mora notar.

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

Pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema je moč skleniti pred zakonsko zvezo ali med njenim trajanjem (v tem primeru začne veljati po sklenitvi). Če se sklene pred zakonsko zvezo, začne veljati z dnem sklenitve zakonske zveze.

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Pogodbo o ureditvi premoženjskih razmer med zakoncema je med trajanjem zakonske zveze mogoče spremeniti neomejeno krat. (glej 3.1.).

3.5. Ali ima lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba) v skladu z zakonodajo v vaši državi retroaktivni učinek, če zakonca to pogodbo skleneta v času trajanja zakonske zveze?

Na podlagi estonskega prava lahko zakonca v sporazumu o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema določita, da ima retroaktivni učinek, vendar ta sporazum velja le med njima in nima učinka na tretje osebe.

Če ob sklenitvi zakonske zveze zakonca izbereta skupnost razmejenih koristi ali ločeno premoženje, sta ključni statistični uradnik ali notar, pred katerim se zakonska zveze sklene, ali notar dolžna o njuni izbiri obvestiti register o premoženju zakonske skupnosti, ki opravi ustrezni vpis v register.

Če bodoča zakonca v vlogi za sklenitev zakonske zveze ne izbereta lastniškega razmerja in ne skleneta pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, veljajo za njuna premoženska razmerja določila glede premoženjske skupnosti na dan sklenitve zakonske zveze in v register o premoženjski skupnosti se ne opravi nobena tovrstna zabeležka.

Če zakonca skleneta pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, se na zahtevo najmanj enega od zakoncev na osnovi vloge, ki jo overi notar, v register zakonskega premoženja zabeležijo podrobnosti te pogodbe.

Če se vse premoženje ali vse pridobljene koristi v zakonski zvezi prenehajo s sklepom sodišča, potem sodišče pošlje kopijo tega sklepa Zbornici notarjev, kjer ga vnesejo v register dokumentov o premoženjskih razmerjih med zakoncema.

4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?

Republika Estonije ima en register dokumentov o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki ga vodi Zbornica notarjev.

(estonski Zakon o registru dokumentov o premoženjskih razmerjih med zakoncema)

4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?

Na registrsko kartico se zapišejo: osebni podatki zakoncev, premoženjsko razmerje med zakoncema, spremembe premoženjskih pravic zakoncev, uporaba estonskega ali tujega prava za premoženjske pravice zakoncev in podatki o pogodbi sklenjeni med zakoncema za ureditev njunih premoženjskih razmerij.
V registrskem spisu se hranijo dokumenti, na katerih temeljijo uradne zabeležke (pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, sodne odločbe, vloge za zabeležke, itd.).

4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?

Dostop do podatkov na registrski kartici v registru o premoženjskih razmerjih med zakoncema in izpis podatkov je omogočen vsakomur. Dostop do registrskega spisa in izpis teh dokumentov se dovoli, če obstaja upravičeni interes.

Pravna domneva je, da tak interes lahko izkažejo zakonec, notarji, sodni izvršitelji, stečajni upravitelji, sodišča in organi, ki so upravičeni za opravljanje nadzora.

Dostop do podatkov v registru o premoženjskih razmerjih zakoncev je na voljo v notarskih pisarnah in na določenih spletnih straneh. Za dostop do informacij v registru premoženjskih razmerij v notarskih pisarnah se plača notarska taksa v skladu z Zakonom o notarskih tarifah.

4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?

Če zakonca njuno medsebojno premoženjsko skupnost spremenita ali prekineta ali dopolnita (glej 3.1.), potem to pravno učinkuje do tretjih oseb samo, če so bile spremembe vnesene v register zakonskega premoženja ali če je tretja oseba vedela za obstoj pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema.

4.5. Ali se lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba), sklenjena v tuji državi v skladu s tujim pravom, registrira v vaši državi? Če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji ali formalnostmi?

Da, sporazum o skupnem premoženju zakoncev, sklenjen v tuji državi, se lahko registrira v estonskem registru skupnega premoženja zakoncev. Za vpis v register skupnega premoženja zakoncev na podlagi sporazuma o skupnem premoženju zakoncev, sklenjenega v tujini, zakonca predložita pisno vlogo ali digitalno podpisano vlogo v prisotnosti notarja (Notarska uredba, oddelek 451(3)). Dokumente, ki niso v estonščini, je treba predložiti skupaj s prevodom v estonščino, ki ga izdela sodni tolmač (Zakon o registru skupnega premoženja, oddelek 8(2)).

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

V premoženjskem razmerju premoženjske skupnosti se skupno premoženje med zakonca razdeli v skladu z določbami o prekinitvi skupnega lastništva. V skladu z Zakonom o stvarnem pravu se, ko solastništvo preneha, premoženje razdeli v skladu z dogovorom, ki ga sprejmejo solastniki. Če solastniki dogovora ne dosežejo, o zadevi odloči sodišče.

Delitev skupnega premoženja se lahko opravi samo po prenehanju premoženjske skupnosti (zaradi smrti enega od zakoncev ali razveze zakonske zveze, ali prek sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskih razmer med zakoncema , s katero se določi drugo premoženjsko razmerje). Za premoženje, ki ni bilo razdeljeno, velja domneva, da je skupno premoženje zakoncev, dokler ni razdeljeno.

V premoženjskih skupnostih razmejenih koristi in ločenega premoženja zakonca nimata skupnega premoženja, zato se delitev premoženja ne opravi.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Veljajo enaka pravila kot tista, opisana pod točkama 2.5. in 2.6.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Ne glede na veljavno premoženjsko razmerje med zakoncema, velja domneva da, če so denarni izdatki za družino enega od zakoncev višji od tistih drugega zakonca, tak zakonec nima pravice zahtevati odškodnine za tisti del, ki presega izdatke drugega zakonca.

V premoženjskem razmerju premoženjske skupnosti velja da mora zakonec, ki je upravičen razpolagati s skupnim premoženjem, pa tega uporabi v korist svojega ločenega premoženja, plačati odškodnino v vrednosti uporabljenega premoženja. Ta odškodnina se bo štela za del skupnega premoženja. Če zakonec uporabi svoje ločeno premoženje v korist skupnega premoženja, lahko zahteva, da se vrednost uporabljenega premoženja poplača iz skupnega premoženja.

V premoženjskih skupnostih razmejenih koristi ima zakonec ob koncu zakonskega premoženjskega razmerja pravico zahtevati poravnavo in denarno odškodnino. Skupnost razmejenih koristi ugasne s smrtjo enega od zakoncev, razvezo zakonske zveze, s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema , s katero se določi drugo premoženjsko razmerje, ali zaradi odločitve sodišča na zahtevo enega od zakoncev.

Tista dela ločenih premoženj vsakega zakonca, ki sta se med trajanjem skupnosti razmejenih koristi (pridobljeno premoženje) povečala, se medsebojno pobotata.

Za določanje obsega premoženja za pobot, se sestavi popis premoženja vsakega zakonca, ki vsebuje seznam vsega premoženja zakoncev (skupno premoženje) in kaže premoženje obeh zakoncev ob začetku zakonske zveze ali premoženjskega razmerja (osnovna sredstva) in premoženje obeh zakoncev, pridobljeno do konca zakonske zveze ali premoženjskega razmerja (pridobljeno premoženje) ter vrednost tega premoženja.

Iz pobota je treba izvzeti:

• premoženje zakonca, ki ga je ta pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze;
• premoženje, neodplačno pridobljeno med trajanjem zakonske zveze (kot so darila ali zapuščina);
• pravice, ki zakoncu pripadajo zaradi zdravstvenih težav ali telesnih poškodb in pravice, ki temeljijo na državnem in obveznem pokojninskem zavarovanju;
• premoženje, pridobljeno kot nadomestilo za premoženje, ki ni predmet pobota.

V premoženjskem razmerju ločenega premoženja se zakonca v zvezi z njunim premoženjskim razmerjem obravnavata, kot da zakonske zveze nista sklenila. Tako so edina pravna sredstva, ki so zakoncu na voljo, splošni odškodninski zahtevki (za, na primer, neupravičena obogatitev, odškodnina za škodo).

V primeru zakonitega dedovanje deduje preživeli zakonec skupaj z zapustnikovimi sorodniki, zato je njegov delež odvisen od dednega redu sorodnikov, ki so zakoniti dediči (sorodniki dedujejo do tretjega dednega redu).

Če preživeli zakonec deduje skupaj z dediči prvega dednega rodu (otroci), je upravičen do deleža, ki je enak deležem otrok, vendar ne manjši od četrtine zapuščine.

Če preživeli zakonec deduje skupaj z dediči drugega dednega rodu (starši zapustnika in njihovi potomci; t.j. brati in sestre zapustnika), je upravičen do polovičnega deleža zapuščine. Če preživeli zakonec deduje skupaj z dediči drugega dednega rodu, je upravičen tudi do dodatnega prednostnega deleža zapuščine (predmetov iz skupnega doma).

Če ni dedičev prvega ali drugega dednega rodu, preživeli zakonec deduje celotno zapuščino.

Poleg deleža zapuščine ima preživeli zakonec pravico zahtevati osebno služnost užitka na nepremičnini, ki je služila kot skupni dom.

Ne.

V skladu s spremembami zakona o mednarodnem zasebnem pravu, ki so začele veljati 01.01.2024, za lastninske pravice registriranih partnerjev velja pravo, ki so ga izbrali. 

Registrirani partnerji lahko izberejo pravo, ki se uporablja, pod pogojem, da izbrano pravo priznava premoženjske pravice registrirane partnerske skupnosti. V takem primeru lahko registrirani partnerji izberejo pravo države stalnega prebivališča enega od registriranih partnerjev, pravo države državljanstva enega od registriranih partnerjev ali pravo države registracije registrirane partnerske skupnosti. 

Če registrirani partnerji niso izbrali odločilnega prava, njihove denarne pravice ureja pravo, ki se uporablja za splošne pravne posledice registrirane partnerske skupnosti. Splošne pravne posledice registrirane partnerske skupnosti, razen pravice do komunikacije registriranega partnerja in pravice do posvojitve pod pogoji, določenimi v zakonu o registrirani partnerski skupnosti, določa pravo države registracije registrirane partnerske skupnosti. Če so podatki o registrirani partnerski skupnosti vpisani v register v več državah, se za splošne pravne posledice registrirane partnerske skupnosti uporablja pravo države, ki je zadnja vpisala podatke v register. Pravo države iz prejšnjega stavka se uporablja za naprej od trenutka vpisa podatkov v register.

S sklenitvijo pogodbe o registriranem partnerstvu morata registrirana partnerja podpirati in vzdrževati drug drugega. Registrirana partnerja imata drug do drugega enake pravice in dolžnosti. Svoje sobivanje organizirata skupaj, upoštevajoč dobrobit drug drugega, in vsak od njiju sprejme odgovornosti v zvezi s sobivanjem glede drugega. 

Ob sklenitvi pogodbe o registriranem partnerstvu registrirani partnerji sporazumno izberejo lastniško razmerje.  Vrste premoženjskih razmerij so določene v Zakonu o družinskem pravu in so enake kot za poročene pare.  

Zunajzakonski sostanovalci, ki niso registrirali svoje partnerske skupnosti, lahko uporabijo druga pravna sredstva zunaj družinskega prava: ustanovijo lahko partnersko skupnost v skladu z obligacijskim pravom (uporaba konkludentnih pogodb je omejena le na premičnine), pridobijo skupno lastnino na premoženju v skladu z lastninskim pravom, sestavijo oporoko v skladu z dednim pravom itd.

V skladu  z estonskim Zakonom o pravdnem postopku je za neko zadevo pristojno estonsko sodišče, če lahko to o zadevi odloča v skladu z določbami o pristojnosti ali na temelju sporazuma o pristojnosti, razen če ni z zakonom ali mednarodnim sporazumom določeno drugače. V primerih, predvidenih z zakonom, lahko stranke sklenejo pogodbo o pristojnosti. Pogodba o pristojnosti lahko vsebuje dogovor o krajevni pristojnosti nekega sodišča.

Za vsa pravna vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema so na voljo notarji.