1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah je vsak izmed zakoncev odgovoren za vzdrževanje in razpolaganje s svojim lastnim premoženjem. Vendar pa lahko zakonec drugega pooblasti za upravljanje z njegovim posebnim premoženjem, pri čemer v odsotnosti drugačnega dogovora drugi zakonec ni odgovoren ali dolžan drugemu izročiti prihodkov iz naslova upravljanja s tem premoženjem. Šteje se, da so takšni prihodki namenjeni pokrivanju stroškov družinskih potreb (člen 1399 HCC).
• Zakonca, ki izbereta sistem skupnega premoženja, se dogovorita o tem, kdo bo upravljal s skupnim premoženjem in kdo ga odsvajal, pa tudi o vprašanju, ali je v primeru razpolaganja s strani enega zakonca potrebno soglasje drugega.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah je za obveznosti odgovoren zgolj tisti zakonec, ki je med trajanjem zakonske zveze prevzel določeno obveznost. Upnik lahko zahteva poplačilo obveznosti zgolj iz posebnega premoženja dolžnika.
• V režimu skupnega premoženja je zakonec odgovoren za obveznosti, ki jih je prevzel med trajanjem zakonske zveze, in ki se nanašajo na upravljanje skupnega premoženja in potrebe družine; upnik lahko za poplačilo obveznosti poseže na posebno premoženje dolžnika in na skupno premoženje; le v primeru, ko to premoženje ni zadostno, lahko upnik poseže na posebno premoženje drugega zakonca, a le glede polovice vrednosti terjatve (člen 1410 HCC). Upnik lahko za poplačilo osebnih dolgov, ki se ne nanašajo na upravljanje skupnega premoženja s strani zakonca, posežejo na posebno premoženje dolžnika; le v primeru, ko to premoženje ni zadostno, lahko upnik poseže na skupno premoženje, a le na polovico njene vrednosti (členi 1408-1409 HCC).

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?

4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?

4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?

4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah je v primeru prenehanja zakonske zveze vsak zakonec upravičen do udeležbe v skupnem premoženju drugega zakonca, ki ga je ta pridobil po sklenitvi zakonske zveze, pod pogojem, da je prvi zakonec prispeval k pridobitvi tega premoženja. V odsotnosti drugačnega dokaza se domneva, da prispevek zakonca ustreza tretjini pridobljenega premoženja. Enako velja v primeru, ko sta bila zakonca ločena več kot tri leta. Vse, kar zakonec prejme kot darilo, volilo ali dediščino, se ne šteje kot del pridobljenega premoženja (člen 1400 HCC).
• Če sta zakonca izbrala sistem skupnega premoženja, ob razvezi sistem skupnega premoženja preneha in pride do delitve skupnega premoženja, če je to potrebno. V odsotnosti drugačnega dogovora delitev premoženja urejajo določbe, ki urejajo prenehanje skupnih pravic in delitev skupnega premoženja v skladu s členom 796 in naslednjimi HCC in v skladu z določbami Grškega zakona o pravdnem postopku, ki urejajo delitev skupnega premoženja. Skupno premoženje se deli na podlagi pogodbene poravnave ali s strani sodišča, v kolikor nastane spor (členi 1414 in 798-799 HCC). Vsak zakonec je upravičen do polovice skupnega premoženja.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah dolžnik ostane odgovoren za obstoječe obveznosti tudi po razvezi zakonske zveze. Dolžnik je odgovoren tudi s svojim posebnim premoženjem.
• Tudi v sistemu skupnega premoženja ostane dolžnik odgovoren za obstoječe obveznosti tudi po razvezi zakonske zveze. Vendar pa v primeru obveznosti, ki jih prevzame dolžnik med trajanjem zakonske zveze, ki se nanašajo na upravljanje skupnega premoženja in zadovoljevanje družinskih potreb, delitev premoženja, ki sledi prenehanju skupnega premoženja, ne vpliva na stvarne pravice upnikov na skupnem premoženju (člen 803 HCC).

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

• V sistemu ločenega premoženja/udeležbe pri pridobitvah je preživeli zakonec upravičen do dedovanja vsaj dela zapuščine umrlega zakonca na podlagi oporoke ali na podlagi dedovanja po zakonu, v primeru, da zapustnik ni sestavil oporoke. V skladu z določbami o dedovanju po zakonu je zakonec upravičen do četrtine zapuščine, če je zapustnik zapustil tudi otroke. V kolikor zapustnik ni imel otrok, je zakonec upravičen do polovice zapuščine, skupaj z brati in sestrami zapustnika oziroma starši zapustnika; če teh ni pa skupaj s starimi starši, strici in tetami ter bratranci in sestričnami. Če zapustnik nima sorodnikov, zakonec deduje celotno zapuščino (členi 1820-1821 HCC). Ne glede na navedeno pa kadar tako določi zapustnik v oporoki, je preživeli zakonec upravičen do nujnega deleža zapuščine, ki znaša polovico deleža, ki bi ga prejel v primeru dedovanja na podlagi zakona.
• V sistemu skupnega premoženja ob smrti enega zakonca skupno premoženje preneha in je preživeli zakonec upravičen do svojega deleža skupnega premoženja. Poleg tega je preživeli zakonec upravičen do dela deleža umrlega zakonca v skupnem premoženju, ter do dela posebnega premoženja umrlega zakonca, vse v skladu z oporoko oziroma zgoraj navedenimi določbami zakona v primeru dedovanja po zakonu. Preživeli zakonec deduje na zgoraj opisan način samo v primeru, ko zapustnik pred smrtjo ni vložil zahteve za razvezo zakonske zveze (člen 1822 HCC).

• v kolikor zakonca v dogovor o prostovoljnem partnerstvu ne vključita posebne določbe, ostaneta tekom trajanja veljavnosti dogovora vsak lastnik premoženja, ki sta ga pridobila pred sklenitvijo dogovora, kot tudi premoženja, ki ga bosta v prihodnje pridobila med trajanjem dogovora;
• partnerja lahko v dogovoru o prostovoljnem partnerstvu vključita določbo, da se premoženje, ki ga bosta pridobila v prihodnosti, med trajanjem dogovora, šteje kot skupno premoženje, katerega sta oba lastnika do ene polovice;
• lahko pa partnerja v dogovoru določita, da ima v primeru prenehanja dogovora vsaka izmed strank pravico od druge zahtevati nadomestilo za premoženje, ki ga je druga stranka pridobila med veljavnostjo dogovora, če je prva stranka prispevala k njeni pridobitvi. Zahtevek se ne prenese na zapustnike, niti se ne more dedovati; vendar pa je zahtevek mogoče uperiti zoper dediče dolžnika. Zahtevek je treba vložiti v roku dveh let od prenehanja dogovora.
• V zvezi s pravicami preživelega partnerja do dedovanja na podlagi zakona ali oporoke, člen 11 zakona, ki je kogentne narave, določa, da:
  • kadar pride do prenehanja dogovora o prostovoljnem partnerstvu zaradi smrti enega izmed partnerjev, pridobi preživeli partner pravico do dedovanja šestine zapuščine, v primeru da je imel zapustnik otroke, do ene tretjine zapuščine, če obstajajo drugi dediči, ki niso zapustnikovi otroci, oziroma celotno zapuščino, če zapustnik nima drugih zakonitih dedičev.
  • Kadar pa tako določi zapustnik v oporoki, je preživeli partner upravičen do nujnega deleža zapuščine, ki znaša polovico deleža, ki bi mu šla v primeru dedovanja na podlagi zakona.
• Noben predpis ne določa premoženjskih posledic neregistriranih skupnosti.