
Pari v Latvija
Last updated on: 11.05.2022
Angleško in slovensko jezikovno različico te strani vzdržuje sogovornik na notarski zbornici. Prevodi v druge jezike se izvajajo in posodabljajo postopoma. Zato morebitne najnovejše posodobitve še niso na voljo v tej jezikovni različici. Za najnovejšo jezikovno različico preverite besedilo v angleškem ali slovenskem jeziku.
1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?
Režim zakonskega premoženja ureja latvijsko pravo, če zakonca običajno prebivata v Latviji. V kolikor se premoženje zakoncev nahaja v Latviji, je lahko to premoženje predmet latvijskega prava, tudi če zakonca nimata bivališča v Latviji (člen 13 Obligacijskega zakonika Latvije (CC)).1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?
Latvijski pravni red ne omogoča izbire prava.2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
V režimu zakonitega zakonskega premoženja ostaneta zakonca lastnika premoženja, ki sta ga imela pred sklenitvijo zakonske zveze, pa tudi premoženja, ki ga pridobita med trajanjem zakonske zveze.Vse, kar zakonca med trajanjem zakonske zveze pridobita skupaj ali ločeno, vendar iz skupnega premoženja, ali s pomočjo oziroma kot rezultat aktivnosti drugega zakonca, je skupno premoženje zakoncev; v primeru dvoma se domneva, da je takšno premoženje last obeh zakoncev v enakem deležu (člen 89 CC).
Posebno premoženje vsakega zakonca obsega:
- premoženje, ki je v lasti zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze, ali premoženje, ki ga zakonca s pogodbo določita kot posebno premoženje;
- premoženje, ki zadovoljuje osebne potrebe enega zakonca, ali ga ta potrebuje za svoje neodvisno delo;
- premoženje, ki ga je eden izmed zakoncev tekom zakonske zveze prejel neodplačno;
- prihodki iz ločenega premoženja, ki niso namenjeni zadovoljevanju družinskih potreb ali potreb skupnega gospodinjstva; in
- premoženje, ki nadomešča premoženje iz predhodnih odstavkov (1-4) (člen 91 CC).
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Dokazno breme leži na posameznem zakoncu, ki trdi, da je določeno premoženje posebno premoženje. Dejstvo, da je nepremično premoženje ločeno premoženje enega zakonca, se vpiše v Zemljiško knjigo.V primeru dvoma se domneva, da je skupno premoženje last obeh zakoncev v enakem deležu.
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Noben predpis ne zahteva popisa premoženja.2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Zakonca lahko prosto upravljata in uporabljata posebno premoženje med zakonsko zvezo (člen 90, odstavek 1 CC).Zakonca skupno premoženje upravljata in uporabljata skupaj, lahko pa po dogovoru premoženje upravlja le eden izmed zakoncev. V primeru odtujitve tega premoženja s strani enega zakonca se zahteva soglasje drugega zakonca (člen 90, odstavek 2 CC).
Zaradi zaščite tretjih oseb se domneva, da je zakonec pridobil soglasje drugega zakonca za odtujitev premičnega premoženja, razen v primeru, ko je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da drugi zakonec ni dal soglasja ali je bilo v trenutku razpolaganja premoženje očitno last drugega zakonca).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Zakonec je s svojim posebnim premoženjem odgovoren za obveznosti v zvezi s potrebami družine ali skupnega gospodinjstva, ki jih je prevzel drugi zakonec zgolj v primeru, da je bil izkupiček od prevzema teh obveznosti namenjen zadovoljevanju potreb družine in skupnega gospodinjstva (člen 90, odstavek 2 CC).2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Za poravnavo obveznosti enega zakonca ni mogoče poseči na premoženje drugega. V kolikor zaradi obveznosti enega izmed zakoncev pride do izvršbe na posebno premoženje drugega zakonca, lahko ta zahteva izvzetje svojega posebnega premoženja iz postopka (člen 100 CC). Če se skupno premoženje zakoncev uporabi za poplačilo obveznosti enega izmed zakoncev, lahko drug zakonec zahteva delitev premoženja ali izvzetje iz izvršbe.Zakonca sta za obveznosti, ki jih prevzameta skupaj ali v zvezi z družinskimi potrebami ali potrebami skupnega gospodinjstva, odgovorna s svojim skupnim premoženjem in tudi s svojim posebnim premoženjem, če skupno ne zadostuje (člen 96, odstavek 1 CC). Zakonec je odgovoren za obveznosti, ki jih je samostojno prevzel v zvezi z družinskimi potrebami ali potrebami skupnega gospodinjstva s svojim posebnim premoženjem zgolj, če skupno premoženje zakoncev ne zadostuje. Za te obveznosti je zakonec s svojim posebnim premoženjem odgovoren zgolj, če je bil izkupiček od prevzema teh obveznosti namenjen zadovoljevanju potreb družine in skupnega gospodinjstva (člen 96, odstavek 2 CC).
3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?
S sklenitvijo pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko zakonca dogovorita o sistemu ločenega ali skupnega premoženja (člen 116 CC).V kolikor se zakonca dogovorita za skupno premoženje, praviloma postane vse premoženje v lasti zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, kot tudi vse premoženje, ki ga pridobita med trajanjem zakonske zveze, skupna in nedeljiva celota. Vendar pa skupno premoženje ne obsega premoženja, za katerega sta se zakonca v pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema dogovorila, da ostane posebno premoženje posameznega zakonca.
Zakonca se dogovorita tudi o tem, kdo upravlja s skupnim premoženjem (mož, žena, ali skupno). Če zgolj eden izmed zakoncev upravlja s skupnim premoženjem, lahko ta ob upoštevanju zakonskih omejitev uporablja in razpolaga s premoženjem v svojem imenu, pri čemer mora prevzeti odgovornost tudi za družinske in skupne gospodinjske izdatke (člen 124 CC). Soglasje drugega zakonca je potrebno v primeru odtujitve skupnega nepremičnega premoženja ali zastave in obremenjevanja le-tega s stvarnimi pravicami (člen 128 CC). Soglasje je potrebno tudi v primeru neodplačnega prenosa premičnega skupnega premoženja, ki presega vrednost običajnega darila manjše vrednosti (člen 129 CC). Vsak zakonec samostojno razpolaga s svojim posebnim premoženjem (člen 125, odstavek 2 CC).
V primeru skupnega premoženja je zakonec odgovoren za obveznosti drugega zakonca, ki jih ta prevzame za potrebe družine in skupnega gospodinjstva, tudi s svojim posebnim premoženjem, če skupno premoženje in posebno premoženje zakonca, ki je prevzel obveznost, ne zadostujejo za poplačilo (člen 130 CC).
V primeru dogovora o ločenem premoženju zakonec ne obdrži lastništva zgolj nad premoženjem, ki je bil v njegovi lasti pred sklenitvijo zakonske zveze, temveč lahko tudi pridobiva, uporablja, upravlja in odtuji premoženje neodvisno od drugega zakonca med trajanjem zakonske zveze (člen 117 CC). Zakonec ne sme uporabljati, upravljati ali odtujiti premoženja drugega zakonca brez njegovega soglasja (člen 118, odstavek 1 CC). Vendar pa se lahko zakonca dogovorita, da bo zakonec upravljal s premoženjem drugega zakonca. V tem primeru je zakonec, ki upravlja premoženje, odgovoren za škodo, ki jo povzroči s svojo malomarnostjo (člen 119 CC).
V režimu ločenega premoženja je vsak izmed zakoncev odgovoren za svoje obveznosti s svojim premoženjem (člen 121 CC).
3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?
Pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema skleneta oba zakonca pred notarjem; v kolikor je eden izmed zakoncev mladoleten, pogodbo sklene njegov zastopnik (člen 115 CC).3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?
Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko sklene tako med trajanjem zakonske zveze kot pred sklenitvijo; v tem primeru se vpiše v register šele po sklenitvi zakonske zveze (člen 114 CC). V razmerju med zakoncema pogodba učinkuje od trenutka sklenitve. V razmerju do tretjih oseb pa velja pogodba šele od trenutka vpisa v register.3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?
Zakonca lahko spremenita obstoječo pogodbo ob upoštevanju enakih pogojev, kot so veljali ob sklenitvi.3.5. Ali ima lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (t.i. poročna pogodba) v skladu z zakonodajo v vaši državi retroaktivni učinek, če zakonca to pogodbo skleneta v času trajanja zakonske zveze?
V Latviji se sporazum o skupnem premoženju zakoncev lahko sklene pred sklenitvijo zakonske zveze ali v času trajanja zakonske zveze. Da bi imeli sporazumi o skupnem premoženju zakoncev zavezujoč učinek napram tretjim osebam, morajo biti registrirani v Registru premoženjskih razmerij med zakoncema, v zvezi z nepremičninami pa tudi v zemljiški knjigi. Sporazum o skupnem premoženju zakoncev je zavezujoč od trenutka sklenitve. Zato sklenitev sporazuma o skupnem premoženju zakoncev z retroaktivnim učinkom v času trajanja zakonske zveze ni možna.4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?
V kolikor se zakonca v pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema dogovorita o režimu skupnega zakonskega premoženja, je treba to dejstvo vpisati v Register premoženjskih razmerij med zakoncema, ki je organiziran pri Registru podjetij, sicer se zakonca na sporazum ne moreta sklicevati v razmerju do tretjih oseb. Poleg tega je treba v register vpisati tudi druge podatke (glej točko 4.2.), vključno s pogodbami, sodnimi odločbami, odločitvami, in obvestili, ki se nanašajo na premoženjska razmerja med zakoncema.Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se vpiše v register pri območni izpostavi Registra podjetij, in sicer glede na kraj bivališča enega izmed zakoncev. V kolikor pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema vsebuje tudi določbe glede nepremičnin, je treba pogodbo vpisati tudi v Zemljiško knjigo v kraju, kjer se nepremičnina nahaja.
4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?
Register premoženjskih razmerij med zakoncema vsebuje naslednje podatke:- podatke o zakoncih;
- podatke o dogovorjenem režimu zakonskega premoženja: režim ločenega ali režim skupnega premoženja; čas vpisa v register; podatki o pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema; čas prenehanja režima zakonskega premoženja.
- posebni podatki: podatki o premoženju, ki sestavljajo ločeno premoženje posameznega zakonca; odgovornost zakonca za obveznosti drugega zakonca; omejitve premoženjskih pravic zakoncev; drugi podatki, ki se nanašajo na tretje osebe; obvestila.
4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?
Vsakdo lahko dostopa do registra in zahteva izpisek.4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?
Pogodbi in sodni odločbi, s katero se razdeli skupno premoženje, lahko oporekajo tretje osebe po vpisu v Register premoženjskih razmerij med zakoncema, v zvezi z nepremičninami pa po vpisu v Zemljiško knjigo.4.5. Ali se lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (t.i. poročna pogodba), sklenjena v tuji državi v skladu s tujim pravom, registrira v vaši državi? Če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji ali formalnostmi?
V Latviji se lahko v register sporazumov o skupnem premoženju zakoncev vpiše sporazum o skupnem premoženju zakoncev, sklenjen v tujini. Registracija je možna le, če se predloži sodni prevod pogodbe v latvijščino. Za dodatne informacije glej.5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?
V režimu skupnega zakonskega premoženja, vsak zakonec po razvezi obdrži svoje posebno premoženje. Skupno premoženje se deli v enakih deležih med zakonca.V kolikor sta zakonca izbrala režim skupnega premoženja in se nista dogovorila drugače, se v primeru razveze skupno premoženje po odbitku obveznosti deli v enakih deležih med zakonca (člen 137 CC).
V kolikor sta se zakonca s pogodbo dogovorila o uporabi režima ločenega premoženja, v primeru razveze ne pride do delitve premoženja. Vsak izmed zakoncev obdrži lastništvo nad tistim premoženjem, ki ga je imel v lasti pred sklenitvijo zakonske zveze, kot tudi nad premoženjem, ki ga je pridobil med trajanjem zakonske zveze (člen 117 CC).
Zakonca lahko pred notarjem skleneta pogodbo o delitvi premoženja ali pa skleneta zasebno pogodbo. Takšen dogovor lahko zakonca skleneta le med trajanjem zakonske zveze. V primeru, da se zakonca ne moreta sporazumeti, je treba vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?
Pri delitvi premoženja se upoštevajo tudi dolgovi. Zakonca lahko skleneta pogodbo o delitvi skupnih obveznostih. V primeru spora je treba vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?
Med trajanjem ali po razvezi zakonske zveze lahko (nekdanji) zakonec zahteva preživnino od drugega (nekdanjega) zakonca glede na premoženje tega zakonca, v kolikor je ta zakonec s svojimi dejanji prispeval k prenehanju zakonske zveze in če je preživnina potrebna za ohranjanje dosedanjega življenjskega sloga tožnika (člen 81 CC).V kolikor zakonec med upravljanjem premoženja drugega zakonca utrpi nujne izdatke v breme svojega lastnega premoženja, lahko šele po koncu upravljanja zahteva od drugega zakonca nadomestilo za te izdatke, v kolikor ni hkrati sam zanje odgovoren (člen 101 CC).
Tožnik sam oceni svoj zahtevek; v primeru spora pa se vključi izvedenec. Poleg tega mora v režimu skupnega premoženja zakonec dati nadomestilo za izdatke v korist svojega posebnega premoženja, ki so šli v breme skupnega premoženja. V kolikor je zakonec obremenil svoje posebno premoženje v korist skupnega premoženja, lahko zahteva nadomestilo v breme skupnega premoženja (člen 138 CC).
Ne glede na uporabljen premoženjski režim lahko vsak zakonec za primer smrti svobodno razpolaga s svojim posebnim premoženjem (člen 88 CC).
Preživeli zakonec deduje po umrlem zakoncu ne glede na premoženjski režim, ki sta ga zakonca uporabljala med trajanjem zakonske zveze (člen 392 CC).
Preživeli zakonec je upravičen do enakega deleža zapuščine kot vsak otrok, če je otrok manj kot štiri. Če je število otrok enako ali večje od štiri, je zakonec upravičen do ene četrtine zapuščine (člen 393 CC).
Če umrli zakonec ni zapustil potomcev ali posvojencev, je preživeli zakonec upravičen do polovice zapuščine in do pohištva v skupnem domovanju.
V kolikor umrli zakonec ni zapustil potomcev, posvojencev, prednikov, bratov, sester ali njihovih otrok, oziroma v primeru, da se ostali dediči dedovanju odpovedo, preživeli zakonec deduje celotno zapuščino (člen 396 CC).
Preživeli zakonec deduje po umrlem zakoncu ne glede na premoženjski režim, ki sta ga zakonca uporabljala med trajanjem zakonske zveze (člen 392 CC).
Preživeli zakonec je upravičen do enakega deleža zapuščine kot vsak otrok, če je otrok manj kot štiri. Če je število otrok enako ali večje od štiri, je zakonec upravičen do ene četrtine zapuščine (člen 393 CC).
Če umrli zakonec ni zapustil potomcev ali posvojencev, je preživeli zakonec upravičen do polovice zapuščine in do pohištva v skupnem domovanju.
V kolikor umrli zakonec ni zapustil potomcev, posvojencev, prednikov, bratov, sester ali njihovih otrok, oziroma v primeru, da se ostali dediči dedovanju odpovedo, preživeli zakonec deduje celotno zapuščino (člen 396 CC).
Ne, latvijsko pravo ne uvaja posebnega režima premoženja za zakonca različnih državljanstev.
Latvijsko pravo priznava samo zakonsko zvezo, ki jo skleneta osebi različnih spolov. Nobena zakonodaja ne ureja registriranih ali neregistriranih skupnosti.
Vse civilnopravne spore rešuje sodišče. Za odločanje v sporih je pristojno okrožno (mestno) sodišče, z izjemo zadev, za katere je v skladu z zakonom pristojno območno sodišče.
V primeru, da pride do delitve premoženja v okviru postopka za razvezo zakonske zveze, je praviloma pristojno sodišče v kraju, kjer ima toženec svoje običajno bivališče (člen 26, odstavek 1 Zakona o pravdnem postopku Latvije).
V kolikor se za medsebojna razmerja v vpletenih državah uporablja Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, se pristojnost latvijskega sodišča presoja na podlagi določb tega predpisa.
V primeru, da pride do delitve premoženja v okviru postopka za razvezo zakonske zveze, je praviloma pristojno sodišče v kraju, kjer ima toženec svoje običajno bivališče (člen 26, odstavek 1 Zakona o pravdnem postopku Latvije).
V kolikor se za medsebojna razmerja v vpletenih državah uporablja Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, se pristojnost latvijskega sodišča presoja na podlagi določb tega predpisa.