1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Skupno premoženje zakoncev se presoja po pravu države, kjer imata oba zakonca svoje bivališče ("bivališče" je kraj, kjer oseba običajno stalno prebiva in za katerega šteje, da je središče njenih osebnih, socialnih in ekonomskih interesov). V kolikor imata zakonca bivališče v različnih državah, se uporabi pravo države, katere državljana sta oba zakonca. Če zakonca nista nikoli imela skupnega bivališča in sta državljana različnih držav, se uporabi pravo države, kjer je bila zakonska zveza sklenjena (člen 1.28(1) Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: CC)).

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

Zakonca lahko izbereta relevantno pravo. Zakonca lahko izbereta pravo države, v kateri imata oba bivališče ali kjer bosta v prihodnosti imela skupno bivališče, oziroma pravo države, kjer sta sklenila zakonsko zvezo, ali pravo države, katere državljan je eden izmed zakoncev (člen 1.28(2) CC).

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Premoženja, ki ga zakonca pridobita po sklenitvi zakonske zveze, je del njunega skupnega premoženja, kar vključuje tudi prihodke iz naslova posebnega premoženja zakonca in dohodke iz naslova dela ali intelektualnih stvaritev po sklenitvi zakonske zveze. Posebno premoženje vsakega zakonca sestavlja:

• premoženje, ki sta ga zakonca posebej pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze;
• premoženje, pridobljeno na podlagi dedovanja ali darilne pogodbe med trajanjem zakonske zveze, razen če je v darilni pogodbi ali oporoki navedeno, da se premoženje šteje kot skupno premoženje;
• osebni predmeti zakonca (oblačila, sredstva za namene opravljanja poklica);
• pravice intelektualne ali industrijske lastnine, z izjemo dohodkov iz naslova teh pravic;
• premoženja in sredstev za poklic enega izmed zakoncev, razen premoženja in sredstev podjetja, ki ga imata oba zakonca skupaj;
• odškodnina, ki jo prejme eden izmed zakoncev za nepremoženjsko škodo ali osebno škodo, plačila, ki predstavljajo finančno pomoč za določen namen, in drugi prejemki, ki se izrecno nanašajo na enega izmed zakoncev ter druge neprenosljive pravice;
• premoženje, pridobljeno iz posebnega premoženja ali izkupička od prodaje posebnega premoženja, pri čemer mora imeti v času pridobitve zakonec izrecen namen premoženje pridobiti kot svoje posebno premoženje (člen 3.89(1) CC). 

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Šteje se, da je vse premoženje skupno premoženje, razen če se dokaže, da je določeno premoženje posebno premoženje enega izmed zakoncev (člen 3.88(2) CC).

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Zakonca nista dolžna sestaviti popisa sredstev.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Skupno premoženje zakonca uporabljata, upravljata in odtujita soglasno (člen 3.92(1) CC). Pri sklepanju posla z enim izmed zakoncev se domneva, da drugi zakonec soglaša s poslom, razen kjer je za veljavnost posla potrebno pisno soglasje drugega zakonca (člen 3.92(3) CC). Posle v zvezi z odtujitvijo ali obremenjevanjem skupnih nepremičnin ali povezanih pravic, vključno s posli skupnega podjetja, posli z vrednostnimi papirji ali njihova obremenitev, lahko skleneta le oba zakonca, razen v primeru, ko eden izmed zakoncev pooblasti drugega za sklenitev posla (člen 3.92(4) CC).

Če je posel sklenjen brez soglasja drugega zakonca, lahko ta posel odobri v roku enega meseca, odkar je izvedel za posel (člen 3.92(6) CC). Posli, sklenjeni brez soglasja drugega zakonca, ki jih ta kasneje ne odobri, lahko zakonec s tožbo izpodbija v roku enega leta, odkar je izvedel za posel, pod pogojem, da se dokaže, da je bila druga stranka v poslu zloverna (člen 3.96(1) CC). Posli, ki bi morali biti sklenjeni s pisnim soglasjem drugega zakonca ali ki bi jih lahko sklenila le oba zakonca skupaj, se lahko izpodbijejo ne glede na vero druge pogodbene stranke, razen v primerih, ko sta oba zakonca z goljufijo dosegla sklenitev posla ali spravila organ, ki vodi javni register, ali drug organ oziroma predstavnika organa v zmoto. V takšnih primerih se posel lahko izpodbija le, če je bila druga pogodbena stranka zloverna (člen 3.96(2) CC).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Pri sklepanju posla z enim izmed zakoncev se domneva, da drugi zakonec soglaša s poslom, razen če je za veljavnost posla potrebno pisno soglasje drugega zakonca (člen 3.92(3) CC).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Naslednje obveznosti gredo v breme skupnega premoženja zakoncev:

• obveznosti v zvezi z obremenitvami premoženja, pridobljenega kot skupno premoženje, ki so obstajale v trenutku pridobitve ali kasneje;
• obveznosti v zvezi s stroški, ki izhajajo iz vzdrževanja skupnega premoženja;
• obveznosti v zvezi z vzdrževanjem gospodinjstva;
• obveznosti v zvezi s pravnimi stroški tožb, ki se nanašajo na skupno premoženje ali družinske interese;
• obveznosti iz naslova poslov, ki jih je zakonec sklenil s soglasjem drugega oziroma ki ga je drugi kasneje odobril, kot tudi obveznosti iz naslova poslov, za katere zakonec ne potrebuje soglasja drugega zakonca, pod pogojem, da je bil posel sklenjen za potrebe družine (člen 3.109(1) CC).

Kjer skupno premoženje ne zadostuje za poplačilo obveznosti, za katere sta zakonca solidarno odgovorna, se obveznosti krijejo iz posebnega premoženja zakoncev (člen 3.113 CC).

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

Zakonca se lahko s pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema dogovorita, da:

• je premoženje, ki ga zakonca pridobita pred sklenitvijo in med trajanjem zakonske zveze, posebno premoženje vsakega zakonca;
• osebno premoženje, ki ga zakonec pridobi pred sklenitvijo zakonske zveze, postane skupno premoženje zakoncev;
• je premoženje, ki ga zakonca pridobita med trajanjem zakonske zveze, deloma razdeljeno skupno premoženje (člen 3.104(1) CC).

V pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko zakonca dogovorita, da se eden izmed premoženjskih režimov uporablja za njuno celotno premoženje ali zgolj za določen del premoženja (člen 3.104(2) CC).

V pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema lahko zakonca določita režim zakonskega premoženja, ki velja tako za obstoječe kot prihodnje premoženje (člen 3.104(3) CC).

Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema lahko določa pravice in obveznosti v zvezi z upravljanjem premoženja, skupnim vzdrževanjem, sodelovanjem pri zadovoljevanju družinskih potreb in družinskih stroških, kot tudi v zvezi s postopkom delitve premoženja v primeru razveze in drugih zadev, ki se tičejo premoženjskih razmerij med zakoncema (člen 3.104(4) CC).

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se sklene pri notarju in vpiše v Register pogodb o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema (glej točko 4.) (Člen 3.103 CC).

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko sklene pred sklenitvijo zakonske zveze (predporočna pogodba) ali kadarkoli po sklenitvi zakonske zveze (poporočna pogodba). Pogodba, sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze, velja z dnem sklenitve zakonske zveze. Pogodba, sklenjena po sklenitvi zakonske zveze pa učinkuje z dnem sklenitve, če pogodba ne določa drugače (člen 3.102 CC).

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko sklene ali preneha s soglasjem zakoncev pri notarju v vsakem trenutku, s pristankom sodišča (člen 3.103(2), člen 3.106(1) CC).

3.5. Ali ima lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba) v skladu z zakonodajo v vaši državi retroaktivni učinek, če zakonca to pogodbo skleneta v času trajanja zakonske zveze?

V Litvi se sporazum o skupnem premoženju zakoncev lahko sklene pred ali po sklenitvi zakonske zveze. Sporazum o skupnem premoženju zakoncev, sklenjen pred sklenitvijo zakonske zveze, stopi v veljavo na datum sklenitve zakonske zveze. Sporazum o skupnem premoženju zakoncev, sklenjen po sklenitvi zakonske zveze, stopi v veljavo ob njegovi sklenitvi, razen če je v sporazumu določeno drugače.

Sporazum o skupnem premoženju zakoncev in njegove spremembe se lahko napram tretjim osebam uporabljajo le, če so sporazum in njegove spremembe registrirane v Registru sporazumov o skupnem premoženju zakoncev. Spremembe sporazuma o skupnem premoženju zakoncev nimajo retroaktivnega učinka.

4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?

V Litvi obstaja Register pogodb o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, ki ga vodi Centralni register bremen.

4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?

V register se vpišejo pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in delitev premoženja.

Register vsebuje podatek o dnevu sklenitve pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, podatke o strankah pogodbe, datum ali pogoj, ob katerem se pogodba šteje za sklenjeno, podatke o premoženju, ki je predmet pogodbe o premoženjski ureditvi, in izbran režim premoženjske ureditve (odstavek 14 Pravilnika o registru pogodb o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema).

V register se vpiše tudi pogodba ali sodna odločba o delitvi skupnega premoženja, podatek o strankah pogodbe ali podatek o osebah, katerih premoženje se deli s sodno odločbo, podatki o premoženju, ki je predmet potrjene pogodbe ali sodne odločbe o delitvi premoženja, in izbran režim premoženjske ureditve (odstavek 15 Pravilnika o registru pogodb o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema).

4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?

Izpisek iz registra je mogoče pridobiti v pisni obliki, preko elektronske ali običajne pošte ali preko drugih komunikacijskih sredstev, pa tudi osebno (odstavek 63 Pravilnika o registru pogodb o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema).

Podatki iz registra so na voljo vsaki osebi, ki izkaže ustrezen pravni in zakonit interes (odstavek 67 Pravilnika o registru pogodb o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema).

4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?

Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in morebitne spremembe veljajo tudi v razmerju do tretjih oseb, v kolikor so vpisane v Register o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema pogodb. To pravilo pa se ne uporabi, če je tretja oseba ob sklenitvi posla vedela, da obstaja pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema ali njena sprememba (člen 3.103 (3) CC).

4.5. Ali se lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba), sklenjena v tuji državi v skladu s tujim pravom, registrira v vaši državi? Če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji ali formalnostmi?

V Litvi se lahko v Register sporazumov o skupnem premoženju zakoncev vpiše sporazum o skupnem premoženju zakoncev, sklenjen v tujini. 

Sporazum o skupnem premoženju zakoncev, sklenjen v tuji državi, se lahko v Register sporazumov o skupnem premoženju zakoncev registrira, če ima vsaj ena od oseb osebno identifikacijsko kodo, ki jo izda register prebivalstva Latvije, in je ta osebna koda navedena v sporazumu o skupnem premoženju zakoncev.

Eden od zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, ki želi registrirati sporazum o skupnem premoženju zakoncev ali zabeležiti spremembe sporazuma, odobrene v tuji državi, kakor tudi zabeležiti prekinitev omenjenega sporazuma, lahko podatke osebno ali prek pooblaščene osebe, po pošti ali elektronsko predloži Registru sporazumov o skupnem premoženju zakoncev.

Vsi dokumenti, ki se predložijo Registru sporazumov o skupnem premoženju zakoncev, morajo biti v litovščini. Če dokumenti niso sestavljeni v litovščini, je treba priložiti prevod, odobren v skladu s postopkom, določenim v pravnih aktih. Sporazum o skupnem premoženju zakoncev, sklenjen v tuji državi, mora biti potrjen z žigom Apostille ali legaliziran.

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Domneva se, da sta deleža obeh zakoncev v skupnem premoženju enaka (člen 3.117(1) CC).

Pred delitvijo skupnega premoženja zakoncev se najprej ugotovi skupno premoženje zakoncev in nato posebno premoženje posameznega zakonca. Skupno premoženje se najprej uporabi za poravnavo že zapadlih obveznosti, ki bremenijo skupno premoženje. Morebiten ostanek skupnega premoženja se deli med zakoncema v enakem deležu, razen v primerih, navedenih v Obligacijskem zakoniku (člen 3.118 CC).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Zakonca ostaneta odgovorna za skupne obveznosti tudi po razvezi kot sodolžnika.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Kjer sodišče enemu zakoncu prisodi premoženje, ki presega njegov delež v skupnem premoženju, je zakonec dolžan drugemu izplačati nadomestilo (člen 3.117(3) CC).

V primeru smrti enega zakonca je preživeli zakonec upravičen do polovice skupnega premoženja (člen 52 Zakona o notariatu). Poleg tega je preživeli zakonec upravičen do dedovanja na podlagi zakona skupaj z drugimi morebitnimi dediči prvega ali drugega dednega reda. Zakonec skupaj z dediči prvega dednega reda (otroci) deduje eno četrtino zapuščine, v kolikor so k dedovanju poklicani še največ trije dediči. Če so k dedovanju poklicani več kot trije dediči, je zakonec upravičen do enakega deleža kot ostali dediči. V kolikor zakonec deduje skupaj z dediči drugega dednega reda (starši ali vnuki), je upravičen do polovice zapuščine. V kolikor zapustnik nima dedičev prvega ali drugega dednega reda, je zakonec upravičen do celotne zapuščine (člen 5.13 CC).

Ne.

Določbe Obligacijskega zakonika Republike Litve o zunajzakonski skupnosti ali istospolni skupnosti še ne veljajo.

Litovsko sodišče je pristojno v družinskih zadevah pod pogojem, da je vsaj eden izmed zakoncev državljan Republike Litve oziroma oseba brez državljanstva s prebivališčem v Republiki Litvi (člen 784(1) Zakona o pravdnem postopku Republike Litve (v nadaljevanju: CCP)). V kolikor imata oba zakonca bivališče v Republiki Litvi, so družinska razmerja v izključni pristojnosti sodišča v Republiki Litvi (člen 784(2) CCP). Litovsko sodišče je tudi pristojno v družinskih zadevah, kjer sta zakonca tuja državljana z bivališčem v Republiki Litvi (člen 784(3) CCP).

Litovsko sodišče je tudi izključno pristojno v zadevah, ki zadevajo nepremičnine na ozemlju Republike Litve (člen 786 CCP).

Zadevo obravnava okrožno sodišče po kraju bivališča toženca (člena 26 in 29 CCP).