1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Pravo, ki ureja medsebojna osebna razmerja zakoncev, ureja tudi njuna premoženjska razmerja (vključno z obveznostmi iz zakonske zveze in poročno pogodbo). Pravo, ki ureja osebna razmerja, je pravo države, katere državljan je določena oseba. V kolikor ima oseba več državljanstev, med njimi tudi madžarsko, se šteje, da zanjo velja madžarsko pravo. V kolikor ima oseba več državljanstev, vendar ni državljan Madžarske ali je apatrid, je njeno osebno pravo države, kjer ima sedež (sedež je kraj, kjer oseba stalno prebiva oziroma prebiva z namenom ustalitve; člen 12 (1) Ukaza-zakona št. 13 leta 1979 o Mednarodnem zasebnem pravu (v nadaljevanju: IPLD]). V kolikor ima oseba sedež tudi na Madžarskem, je njeno osebno pravo madžarsko pravo. Če ima oseba sedeže zgolj v več tujih državah, je njeno osebno pravo pravo države, s katero je v najtesnejši zvezi. V kolikor osebnega prava ni mogoče določiti na podlagi zgoraj navedenih naveznih okoliščin in oseba nima sedeža, se pravo določa po kraju običajnega bivališča (običajno bivališče je kraj, kjer se oseba dalj časa zadržuje brez namena ustalitve; člen 12 (2) IPLD). V kolikor ima oseba več običajnih bivališč, med njimi tudi na Madžarskem, se šteje, da zanjo velja madžarsko pravo.

Če bi za zakonca lahko veljalo pravo več držav, se uporabi zadnje skupno pravo, ki ureja njuna osebna razmerja. Če takšnega prava ni oziroma ga ni mogoče določiti, se uporabi pravo zadnjega skupnega sedeža zakoncev. V kolikor zakonca nista imela skupnega sedeža, se uporabi pravo sodišča ali drugega organa, ki odloča o zadevi. Sprememba osebnega prava katerega izmed zakoncev ne vpliva na njuna že ustaljena premoženjska razmerja (vključno z obveznostjo vzdrževanja in sklenjenimi poročnimi pogodbami)

(člen 11; člen 39 (1)-(4) IPLD).

Madžarska je sklenila mednarodne pogodbe o pravni pomoči, ki vsebujejo določbe o določitvi relevantnega prava, z naslednjimi državami: Albanijo, Belorusijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Kubo, Češko republiko, Kosovom, Makedonijo, Črno goro, Rusijo, Srbijo, Slovaško, Slovenijo, Poljsko, Romunijo in Vietnamom.

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

V skladu z madžarskim pravom zakonca ne moreta izbrati relevantnega prava.

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Če v poročni pogodbi ni določeno drugače, po poroki začne zakonska ureditev skupnega premoženja veljati tudi za nazaj, vendar le za obdobje partnerstva pred poroko.

(Člena 4:34 (2) in 4:35 (1) V. zakona iz 2013 v Civilnem zakoniku [od tod: Civilni zakonik])

Po sklenitvi zakonske zveze se za zakonca uporabi ureditev skupnega premoženja za trajanje skupnega zakonskega življenja. Vsa sredstva, ki jih zakonca skupaj ali ločeno pridobita med zakonsko skupnostjo premoženja, sestavlja nerazdeljivo skupno premoženje zakoncev, razen premoženja, ki je del posebnega premoženja zakoncev (gl. spodaj). Dobički iz posebnega premoženja, ustvarjeni med trajanjem skupnega zakonskega življenja, so prav tako del skupnega premoženja. Od dobičkov se odštejejo stroški upravljanja in vzdrževanja ter dajatve za to premoženje.

(Člena 4:37 (1) in (3-4) Civilnega zakonika)

Posebno premoženje zakonca obsega:

• premoženje, pridobljeno pred začetkom skupnosti zakonskega premoženja ;
• podedovano in podarjeno premoženje ter drugo premoženje, pridobljeno brez nadomestila med skupnostjo zakonskega premoženja; pravice zakonca kot lastnika intelektualne lastnine, razen avtorskih honorarjev v času skupnosti zakonskega premoženja ;
• vsako odškodnino za osebne poškodbe;
• premoženje običajne vrednosti za osebno uporabo; premoženje, ki nadomešča posebno premoženje, in vse, kar je vrednega in je bilo pridobljeno za takšno premoženje.

Če kako sredstvo nadomesti sredstvo običajne vrednosti, ki je bilo posebno premoženje enega izmed zakoncev in ga je uporabljal v vsakdanjem življenju, postane novo sredstvo del skupnega premoženja po petih letih skupnega zakonskega življenja.

(Člen 4:38 (1-3) Civilnega zakonika)

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Imetje, ki pripada zakoncema med skupnostjo zakonskega premoženja, bo veljalo za del skupnega premoženja zakoncev, razen če ni v Civilnem zakoniku predpisano drugače ali se dokaže, da sodi v posebno premoženje enega od zakoncev.

Poleg tega, če se je kaka obveznost, povezana s skupnim ali s posebnim premoženjem katerega koli zakonca, izpolnila med trajanjem skupnosti zakonskega premoženja, se bo štelo, da se je izpolnila iz skupnega premoženja, razen če se ne dokaže drugače. Če je bila skupnemu ali posebnemu premoženju dodana vrednost  v času skupnosti zakonskega premoženja, se bo domnevalo, da ta dodatna vrednost  (naložba, prenova ali vzdrževanje) izvira od skupnega premoženja, razen če se ne dokaže drugače.

(Člen 4:40 (1-2) Civilnega zakonikaDomneva se, da je delež obeh zakoncev v pridobljenih sredstvih enak.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Po madžarskem pravu zakonca nista dolžna popisati premoženja.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Oba zakonca lahko uporabljata sredstva, ki pripadajo skupnemu premoženju, v skladu z njihovim namenom. S to pravico ne sme nobeden od zakoncev škodovati pravicam in zakonitim interesom drugega. Oba zakonca sta skupaj upravičena upravljati s svojim skupnim premoženjem.

Oba zakonca lahko zahtevata privolitev drugega za dejavnosti, ki so potrebne za zaščito in vzdrževanja njunega skupnega premoženja. Po nujnih ukrepih za zaščito premoženja sme poseči vsak zakonec tudi brez privolitve drugega. Vendar ga mora o tem nemudoma obvestiti.

(Člen 4:42 (1-2) Civilnega zakonika)

Za uporabo in upravljanje imetja, ki pripada skupnemu premoženju, a je namenjeno poklicni ali zasebni podjetniški dejavnosti enega od zakoncev, veljajo posebne določbe. Madžarsko pravo predpisuje posebne določbe tudi glede uporabe članskih ali delničarskih pravic, če je zakonec član oziroma delničar izključne lastninske pravice, zadruge ali gospodarske družbe.

(Člen 4:43 (1-2) Civilnega zakonika)

Stroški, ki se nanašajo na vzdrževanje in upravljanje skupnega premoženja, praviloma bremenijo skupno premoženje. V kolikor skupno premoženje ne zadostuje, oba zakonca prispevata sorazmerni delež svojega posebnega premoženja

Zakonca med skupnostjo premoženja opravita vsak prenos  skupnega premoženja  skupaj oziroma samo s privolitvijo drugega. Kar zadeva dogovore, ki jih eden od zakoncev sklepa med skupnostjo premoženja, ni nobene formalne zahteve po privolitvi drugega.

(Člen 4:45 Civilnega zakonika)

O vsaki pogodbi z denarnim interesom, ki jo med skupnostjo premoženja sklene eden od zakoncev, se bo domnevalo – razen če ni predpisano drugače v Civilnem zakoniku – da je bila sklenjena s privolitvijo drugega, razen če je zunanji pogodbenik vedel ali bi moral vedeti, da drugi zakonec ni privolil v pogodbo.

Če je zakonec sklenil pogodbo zato, da bi zadovoljil vsakdanje potrebe ali zaradi opravljanja poklicnih ali poslovnih dejavnosti, se lahko drugi zakonec sklicuje, da ni dal privolitve, samo v primeru, če je zunanjemu pogodbeniku izrecno izrazil svoje nestrinjanje še pred sklenitvijo pogodbe.

(Člen 4:46 Civilnega zakonika)

Nobeden od zakoncev nima pravice, da bi prodal nepremičnino, ki se uporablja kot skupnolastninski družinski dom zakoncev med skupnostjo premoženja ali v obdobju med prenehanjem zakonske zveze in delitvijo skupnega premoženja, brez privolitve drugega. V takem primeru bo domneva o privolitvi drugega izključena.

(Člen 4:48 Civilnega zakonika)

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Če zakonec sklene pogodbo, ki je povezana s skupnim premoženjem, je dolžan pokriti vse dolgove, ki bi nastali zaradi te pogodbe ali v povezavi z njo, iz svojega posebnega premoženja ali iz svojega deleža skupnega premoženja.

Če zakonec ni udeležen pri sklenitvi pogodbe, ki jo je drugi sklenil z njegovo privolitvijo, je neudeleženi odgovoren tretjim samo s svojim deležem skupnega premoženja.

(Člen 4:49 Civilnega zakonika)

Če zakonec ni privolil v pogodbo, ki jo je glede skupnega premoženja sklenil drugi zakonec, domneva o privolitvi pa ni mogoča ali je bila ovržena, ne bo odgovoren za nobeno obveznost, ki bi izšla iz take pogodbe ali zaradi povezave z njo. Pogodba, sklenjena brez zakončeve privolitve, ne more učinkovati proti njemu, če je podpisnik deloval v slabi veri ali je za podpis dobil podkupnino. Če je drugi zakonec sklenil pogodbo s sorodnikom, se bosta domnevali slaba vera in podkupljivost.

(Člen 4:50 Civilnega zakonika)

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Skupno premoženje zakoncev zajema tudi bremena njunega skupnega imetja, zato morata oba prevzeti odgovornost za dolgove, ki izhajajo od obveznosti (ali zaradi povezanosti z njimi) katerega koli zakonca med skupnostjo premoženja. Vendar skupno premoženje ne zajema imetja, bremen in dolgov, ki se štejejo za zakončevo posebno premoženje.

(Člen 4:37 (2) in (4) Civilnega zakonika)

Razen zakonsko predpisanih vzdrževalnih obveznosti se bo vsak dolg, ki izhaja iz dejanja (ali iz povezanosti z njim), storjenega pred začetkom skupnega zakonskega življenja, odplačal iz ločenega premoženja. Ločeno premoženje bo zajelo tudi bremena imetja, ki je del ločenega premoženja, in obresti vsakega dolga, ki sodi pod ločeno odgovornost.

Ločeno premoženje zajema vsak dolg, ki nastane med skupnim zakonskim življenjem:

• in je povezan s pridobitvijo ali vzdrževanjem ločenega premoženja, izvzemši izdatke, povezane z dohodki iz takega ločenega premoženja in z vzdrževanjem premoženja, ki ga skupaj rabita oziroma uporabljata oba zakonca;
• in je povezan z zakončevo prodajo njegovega ločenega premoženja;
• in ga naredi eden od zakoncev, ne da bi se zmenil za skupnost premoženja ter brez privolitve drugega;
• in izhaja od naklepnega protipravnega ravnanja ali iz hude malomarnosti, če presega gmotno stanje drugega zakonca.

Pa čeprav dolg sodi v zakončevo ločeno premoženje, je v razmerju do tretjega zanj odgovoren tudi drugi zakonec.

(Člen 4:39 (1-4) Civilnega zakonika)

Stroški vzdrževanja in upravljanja skupnega premoženja, stroški vsakdanjega vzdrževanja gospodinjstva in stroški za podpiranje in vzgajanje skupnih otrok se morajo kriti predvsem iz skupnega premoženja. Če za pokrivanje teh stroškov in izdatkov ne zadostuje skupno premoženje, je treba sorazmerno segati k ločenemu premoženju zakoncev. Če ima tako premoženje samo en zakonec, bo sredstva za neplačane stroške prispeval on.

(Člen 4:44 Civilnega zakonika)

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

(Člen 4:43 (1) Civilnega zakonika)

Namen poročne pogodbe je v tem, da se (prihodnja) zakonca lahko odločita, kako si bosta uredila premoženje – namesto zakonsko predpisane skupnosti – z namenom, da bi si od časa, določenega v tem sporazumu, upravljala premoženjsko razmerje v zakonskem stanu. V poročni pogodbi lahko glede na posebne vrste imetja določita več različnih premoženjskih ureditev, lahko se celo odklonita od zakonsko urejenih in izbirnih ureditev, če takega odklona ne izključuje civilni zakonik.

(Člen 4:63 Civilnega zakonika)

Civilni zakonik nadrobno ureja dve izbirni ureditvi: preloženo skupnost premoženja in ločenost premoženja. Nikakor pa ni nujno, da si odbereš eno izmed teh dveh ureditev.

(Člen 4:71–4:73 Civilnega zakonika)

(Prihodnja) zakonca se lahko vnaprej dogovorita za primer razveze ali prenehanja skupnega zakonskega življenja. Ta dogovor se šteje za veljavnega, če je listina notarsko potrjena ali jo,  če je zasebna, sopodpiše  odvetnik.

Lahko se tudi odločita, da se bosta v poročni pogodbi dogovorila glede uporabe skupnega doma.

(Člen 4:78 (1) in (3) Civilnega zakonika)

Pogodba je neveljavna in nična, če v nasprotju z moralnimi normami dodeli skoraj vse ločeno in skupno premoženje enemu zakoncu, brez ustreznega nadomestila drugemu.

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

(Člen 4:65 (1) Civilnega zakonika)

Če zakonec še ni polnoleten (tj. pod 18-im letom) ali je njegova pravna zmožnost pri premoženjskih zadevah delno omejena, je za veljavnost poročne pogodbe nujna odobritev njegovega skrbnika.

(Člen 4:64 (2) Civilnega zakonika)

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

(Člen 4:34 (1) Civilnega zakonika)

Poročna pogodba ne sme vsebovati nobenega določila z retroaktivnim učinkom, ki bi v škodo tretjega spremenil kako zakončevo obveznost, ki jo je imel do tretjega še pred sklenitvijo poročne pogodbe.

(Člen 4:67 Civilnega zakonika)

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Poročna pogodba se lahko spremeni ali razveljavi kadar koli v skupnem zakonskem življenju.

Ta sprememba in razveljavitev sta podrejeni istim formalnim zahtevam, ki zadevajo izvirno pogodbo.

(Člen 4:66 Civilnega zakonika)

3.5. Ali ima lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba) v skladu z zakonodajo v vaši državi retroaktivni učinek, če zakonca to pogodbo skleneta v času trajanja zakonske zveze?

Da, vendar sporazum o skupnem premoženju zakoncev ne sme vsebovati nobenega člena z retroaktivnim učinkom za spreminjanje, v škodo tretje osebe, kakršne koli obveznosti, ki jo ima zakonec v odnosih do tretjih oseb in je nastala pred sklenitvijo sporazuma o skupnem premoženju zakoncev. 

(Člen 4:67 (1) Civilnega zakonika)

4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?

Da, Državni register poročnih in partnerskih pogodb (od tod Register) obstaja od 15. marca 2014.

4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?

Register vsebuje naslednje podatke:

• obstoj pogodbe;
• ime, priimek (tudi dekliško ime), datum in kraj rojstva pogodbenih strank kakor tudi priimek in dekliški priimek njunih mater
• prepoznavna številka in datum verodostojne listine oziroma datum zasebne listine, sopodpisane od nujnega odvetnika;
• ime in sedež notarja, prepoznavna številka in datum vpisa;
• v primeru razveljavitve pogodbe tudi dejstva o razveljavitvi, ime in sedež notarja, prepoznavna številka in datum vpisa.

(Člen 36/K Zakona XLV iz 2008 – Nekateri nepravdarski notarski postopki)

4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?

Podatke o obstoju pogodbe lahko poišče in za svoj namen tudi prepiše ustrezne podatke vsakdo, ki ima stvarni interes. Prošnjo, ki je povezana s pristojbino,  lahko sestavi vsak madžarski notar. Ta lahko posreduje podatek o obstoju, če dobi podatke (gl. 4.2.) vsaj ene izmed pogodbenih strank in če mu poizvedovalec potrdi svoj stvarni interes.

Na prošnjo notar izroči potrdilo o obstoju ali neobstoju pogodbe  v registru. Podatke, povezane  z vsebino pogodbe, lahko izroči samo s pisnim dovoljenjem ene izmed pogodbenih strank. Takšno prošnjo lahko sestavijo v notariatu, ki je registriral obstoj pogodbe ali njeno spremembo, prenehanje oziroma razveljavitev. Notar, pristojen za zapuščinske postopke, v elektronski obliki pošlje Registru poizvedbo, ali je bil pokojnik stranka v poročni pogodbi. Če je tako, notar zaprosi za prenos pogodbe.

(Člen 36/K (3-5) in (10) Zakona XLV iz 2008 – Nekateri nepravdarski notarski postopki)

4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?

Poročna pogodba se bo štela za veljavno proti tretjim, če je bila vpisana v Register ali če sta zakonca zmožna dokazati, da je tretji vedel oziroma bi moral vedeti za obstoj in vsebino takšne pogodbe.

(Člen 4:65 (2) Civilnega zakonika)

Če se ne dokaže nasprotno, je potrdilo Registra o obstoju pogodbe verodostojno.

(Člen 36/H (4) Zakona XLV iz 2008 – Nekateri nepravdarski notarski postopki)

4.5. Ali se lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba), sklenjena v tuji državi v skladu s tujim pravom, registrira v vaši državi? Če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji ali formalnostmi?

Registracija sporazuma o skupnem premoženju zakoncev, sklenjenega v tuji državi na podlagi tujega prava, v Registru zakonskih zvez in civilnih partnerstev ni možna. V skladu z Zakonom XLV iz leta 2008 o notarskih nepravdnih postopkih se lahko registrirajo le sporazumi o skupnem premoženju zakoncev, ki so bili sestavljeni v skladu z madžarskim Civilnim zakonikom.

(člen 36/H(1) zakona XLV iz leta 2008 o nespornih notarskih postopkih)

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Zakončev delež iz skupnega premoženja se določa po stanju in vrednosti, ki sta obstajala v času prenehanja skupnosti premoženja. Upoštevala se bo vsaka sprememba vrednosti med tem časom in delitvijo skupnega premoženja, razen če jo je mogoče pripisati upravljanju enega od zakoncev. Delitev posebnih predmetov iz skupnega premoženja se bo opravila po predpisih o prenehanju skupnega lastništva, s pridržkom, da delitev v naravi ni mogoča, če ji eden od zakoncev nasprotuje z razumnim razlogom. Ti predpisi se uporabljajo tudi pri delitvi pravic in zahtevkov, ki so del skupnega premoženja.

(Člen 4:60 Civilnega zakonika)

Pri razdelitvi imetja bo sodišče upoštevalo pogodbo med zakoncema. Predmeti, ki jih eden izmed njiju potrebuje za opravljanje poklica ali podjetniških dejavnosti, praviloma pripade temu zakoncu.

(Člen 4:61 (1-2) Civilnega zakonika)

Ločeno imetje, ki je obstajalo v času prenehanja skupnosti premoženja, se bo razdelilo v naravi, razen če bi to ne bilo mogoče zaradi pomešanosti imetja oziroma, če bi se ob taki delitvi občutno zmanjšala vrednost skupnega ali ločenega premoženja.

(Člen 4:62 Civilnega zakonika)

Razveza zakonske zveze ali prenehanje skupnega zakonskega življenja sama po sebi ne moreta končati najemniške pravice zakonca, če še naprej živi v bivališču pod pravnim naslovom (tj. v izključni lasti) drugega zakonca.

(Člen 4:77 (2) Civilnega zakonika)

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Če je kako posebno imetje obremenjeno z dolgom, ga mora odplačati zakonec, ki mu je pripadlo ob razdelitvi.

(Člen 4:61 (4) Civilnega zakonika)

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

5.3.1. V primeru premoženjskega razmerja, kjer se v zakonu pridobljeno premoženje deli na enake dele:

• Ali je zahtevek potrebno izpolniti s plačilom ali v naravi?
• Kako se zahtevek ocenjuje?
• Kakšna je količina izravnalnega plačila?
• Kdaj se zahtevek odredi?

5.3.2. V drugih primerih (premoženjska razmerja, kjer se v zakonu pridobljeno premoženje ne deli na enake dele)?
Med delitvijo skupnega premoženja je mogoče vložiti zahtevek za nadomestilo vseh denarnih izdatkov, ki so se porabili iz skupnega za ločeno premoženje, iz ločenega za skupno premoženje ter iz ločenega premoženja enega izmed zakoncev za ločeno premoženje drugega, pa tudi za poravnavo dolgov, ki bremenijo premoženje drugega zakonca. Zahtevki za nadomestilo se bodo rešili v skladu s predpisi o določanju vrednosti zakonskih deležev (gl. točko 5.1.).

Nadomestilo za vsakršno porabo sredstev, ki so se vzela iz ločenega premoženja za kritje vsakdanjih izdatkov, je mogoče zahtevati le v izjemnih okoliščinah.

Če se zakonec odpove pravici do nadomestila, ga ne more več zahtevati. Za tako odpoved ni nobenega formalnega pogoja, sicer pa je dokazno breme na zakoncu, ki se sklicuje na odpoved.

Če se zaradi kake naložbe občutno poveča vrednost nepremičninskega premoženja, lahko zakonec, ki je upravičen do nadomestila, vloži tudi zahtevek, naj se mu lastniški delež poveča sorazmerno s povečanjem vrednosti nepremičnine.

Pravica do nadomestila ugasne, če v času prenehanja skupnosti premoženja slednjega sploh ni bilo, zakonec, ki bi bil odgovoren za izplačilo nadomestila, pa nima nobenega ločenega premoženja.

(Člen 4:59 Civilnega zakonika)

V primeru smrti enega zakonca skupno premoženje preneha in se deli v skladu z načeli, navedenimi pod točko 5.1. in v s skladu z dogovorom v poročni pogodbi. Preživeli zakonec je upravičen do svojega deleža, medtem ko je drugi del skupnega premoženja del zapuščine, ki se deduje v skladu z dednim pravom.

Če ima pokojni zakonec zakonite dediče, je preživeli zakonec upravičen do dosmrtnega užitka v družinskem bivališču, v katerem je živel s pokojnikom, pa tudi do opreme in gospodinjskih aparatov, z nasledstveno premoženjsko pravico pa bo dobil enak delež zapuščine kakor otroci.

(Člen 7:58 (1) Civilnega zakonika)

Če ni nobenih potomcev ali so izključeni iz dedovanja, bo preživeli zakonec podedoval družinsko bivališče, v katerem je živel s pokojnikom, pa tudi opremo in gospodinjske aparate. Podedoval bo tudi polovico zapuščine, medtem ko bodo drugo polovico podedovali oporočiteljevi starši. Če je eden od staršev izključen, bosta drugi in preživeli zakonec dobila enaka deleža.

(Člen 7:60 Civilnega zakonika)

Če ni niti potomcev niti staršev ali so vsi izključeni iz dedovanja,  vsa zapuščina pripade preživelemu zakoncu.

(Člen 7:61 Civilnega zakonika)

Madžarsko pravo ne uvaja posebnega režima skupnega premoženja za zakonca različnih državljanstev.

Od 15. marca 2014 si lahko partnerji urejajo premoženjska razmerja s pogodbami, ki veljajo za obdobje partnerstva. Taka pogodba se šteje za veljavno, če je sestavljena kot verodostojna listina ali kot zaseben dokument, ki ga sopodpiše odvetnik. Partnerska pogodba lahko vsebuje vsa določila, povezana s premoženjskimi pravicami, kakršna se uporabljajo tudi v poročnih pogodbah zakoncev in so usklajena s Civilnim zakonikom.

Partnerska pogodba se bo štela za učinkovito do tretjih, če bo vpisana v državnem registru partnerskih pogodb ali če sta partnerja zmožna dokazati, da je tretji vedel ali bi moral vedeti, da obstaja taka pogodba s posebno vsebino. Določila, ki veljajo za register poročnih pogodb, se bodo mutatis mutandis uporabljala tudi za register partnerskih.

(Člen 6:515 Civilnega zakonika)

Če v partnerski pogodbi ni določeno drugače, se partnerja štejeta za neodvisna, kar zadeva premoženjske pridobitve med sobivanjem. Če se sobivanje konča, lahko vsak od njiju zahteva delitev premoženja, ki sta ga skupaj pridobila v obdobju sobivanja. Glede imetja, ki bi ga v primeru poroke imeli za ločeno, pa ne more veljati, da sta ga pridobila skupaj.Do deleža skupaj pridobljenega premoženja bosta partnerja upravičena predvsem v naravi, sorazmerno s tistim, kar sta prispevala. Gospodinjska opravila, vzgoja otrok in tudi dejavnost drugega partnerja, vse to se bo razlagalo kot prispevanje k pridobitvam. Če ni mogoče določiti prispevnega razmerja, bo obveljala enakovrednost, razen če bi to povzročilo nepravično denarno izgubo enega od partnerjev.

Razen če je v Civilnem zakoniku predpisano drugače, se bodo določila o zakonsko preloženi skupnosti ureditve premoženja mutatis mutandis uporabljala tudi za zaščito partnerjevega deleža pri skupaj pridobljenem imetju in za njegovo delitev.

(Člen 6:516 Civilnega zakonika)

Partnerja lahko skleneta pogodbo o nadaljnji uporabi njunega skupnega doma še pred vstopom v partnersko razmerje, med njim in tudi po njegovem prenehanju. Pogodba se šteje za veljavno, če je sestavljena kot verodostojna listina ali kot zaseben dokument, ki ga sopodpiše odvetnik.

(Člen 6:517 Civilnega zakonika)

Madžarsko sodišče je pristojno za razdelitev zakonskega premoženja tekom razveznega postopka pod pogojem, da je madžarsko sodišče pristojno za razvezni postopek. Pristojnost v razveznem postopku se odvisno od okoliščin določa na podlagi državljanstva oziroma bivališča/običajnega bivališča zakoncev. Kjer ne obstaja nobena zveza z razveznim postopkom je madžarsko sodišče pristojno v primeru zakonskega premoženja in premoženja registriranih partnerjev pod pogojem, da ima vsaj eden izmed zakoncev oziroma registriranih partnerjev bivališče ali običajno bivališče na Madžarskem (člen 59 (2) (3); 62/B a); 62/D (2) IPLD).