1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Za nepremičnine se uporablja pravilo lex rei sitae. To pomeni, da je premoženje predmet prava države, v kateri se nahaja.

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

Zakonca ne moreta izbrati prava, ki ureja režim njunega zakonskega premoženja.

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

V odsotnosti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se uporablja načelo skupnega premoženja zakoncev (člen 1316 Malteškega civilnega zakonika (CC)). Skupno premoženje zakoncev zajema celotno premoženje, ki ga posamezni zakonec pridobi z opravljanjem dela, sadove premoženja posameznega zakonca in premičnine ter nepremičnine, ki jih za kupnino pridobi posamezni zakonec med trajanjem zakonske zveze. Celotno premoženje, ki ga posamezni zakonec pridobi z donacijo ali dedovanjem, se šteje za osebno premoženje zakonca, ki ga prejme/podeduje.

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Če ni dokaza o nasprotnem, se za celotno premoženje, ki ga posedujeta zakonca ali eden od njiju, domneva, da je del skupnega premoženja (člen 1321, odstavek 1 CC). Če ni sklenjena pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, se domneva, da vse premičnine in nepremičnine, ki jih pridobi za kupnino eden od zakoncev v času trajanja zakonske zveze, v enaki meri pripadajo obema zakoncema.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Zakon te obveznosti ne nalaga. Zakonca pa lahko kljub temu v pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sestavita popis premoženja, ki je v lasti vsakega od njiju.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Vsak zakonec lahko izvršuje dejanja običajnega upravljanja skupnega premoženja zakoncev. Dejanja izrednega upravljanja pa morata izvrševati zakonca skupaj. Zakon posebej določa, za katera dejanja se šteje, da so del izrednega upravljanja, za katero je zahtevana privolitev obeh zakoncev (člen 1322 CC).

Na primer, privolitev obeh zakoncev je zahtevana za odtujitev nepremičnin, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, in zakonskega doma, tudi, če pripada le enemu od zakoncev. Če dejanja, za katera je potrebna privolitev obeh zakoncev, izvrši le eden od zakoncev brez privolitve drugega, se jih lahko na zahtevo slednjega razveljavi, če ta dejanja zadevajo odtujitev ali nastanek stvarne oziroma osebne pravice na nepremičnini. Če ta dejanja zadevajo premičnine, se jih lahko razveljavi le, če podelijo pravice na teh premičninah v obliki neodplačne lastninske pravice (člen 1326 CC).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Dejanja običajnega upravljanja skupnega premoženja zakoncev lahko samostojno izvršuje eden od zakoncev, a so zavezujoča tudi za drugega zakonca.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta s skupnim premoženjem zakoncev in njunim osebnim premoženjem solidarno odgovorna za dolgove, povezane s skupnim premoženjem zakoncev, in za dolgove, ki jih povzročita za potrebe družine (člena 1327 in 1330 CC).

Dolgovi, povezani z osebnim premoženjem zakonca, predstavljajo del njegovih osebnih dolgov, kakor tudi dolgovi, povzročeni z izrednim upravljanjem skupnega premoženja zakoncev brez potrebne privolitve drugega zakonca. Upniki osebnih dolgov svojim zahtevkom zadostijo iz osebnega premoženja zadolženega zakonca. Če to ne zadostuje, pa lahko uporabijo tudi skupno premoženje zakoncev, vendar le v obsegu vrednosti deleža, ki ga ima zadolženi zakonec v skupnem premoženju zakoncev (člen 1329 CC).

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

Zakonca lahko prosto skleneta pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, pri čemer izbereta režim zakonskega premoženja za urejanje premoženjskih razmerij med njima. Izbereta lahko (1) skupno premoženje zakoncev ali (2) ločitev premoženja ali (3) skupni preostanek pod ločenim upravljanjem. V okviru režima skupnega preostanka ima premoženje, ki ga pridobi posamezni zakonec v času trajanja zakonske zveze, v lasti in upravljanju zakonec, ki ga je pridobil, kot da bi bil izključni lastnik (člen 1339 CC). Po prekinitvi skupnega preostanka se končni preostanki zakoncev, ki ostanejo po odbitku dolgov, izenačijo (člen 1341 CC).

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

Pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema je treba sestaviti v obliki javne listine. Obrniti se je treba na notarja.

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

Če se pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sklene pred sklenitvijo zakonske zveze, stopi v veljavo v trenutku sklenitve zakonske zveze. Za zadevne tretje stranke pa pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema stopi v veljavo na datum, ko notar listino evidentira v javnem registru. Če se pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sklene po sklenitvi zakonske zveze, za zakonca začne veljati na datum sklenitve pogodbe, za tretje stranke pa na datum, ko notar to listino evidentira v javnem registru.

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Da, pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko spremeni, vendar je za vsako spremembo, opravljeno po sklenitvi zakonske zveze, potrebna privolitev sodnika, ki predseduje sodišču v prostovoljno izbrani jurisdikciji. Obstoječi upniki, ki imajo zahtevek, nastal pred spremembo, ne bodo prizadeti.

3.5. Ali ima lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba) v skladu z zakonodajo v vaši državi retroaktivni učinek, če zakonca to pogodbo skleneta v času trajanja zakonske zveze?

Po malteškem pravu pogodba o premoženjskih razmerjih med zakoncema stopi v veljavno z dnem podpisa, zato ne more imeti retroaktivnega učinka.

Pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema mora notar registrirati najkasneje 15 dni po datumu sklenitve pogodbe.

4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?

Obstaja le en register. To je javni register, ki ga upravlja Ministrstvo za pravosodje.

4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?

Evidentirati je treba naslednje informacije: dejstvo, da je bila sklenjena pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema ; datum listine; podatke o pogodbenih strankah; in vrsto režima zakonskega premoženja, ki sta ga izbrali stranki za urejanje premoženjskih razmerij med njima.

4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?

Informacije iz javnega registra lahko pridobi vsaka oseba, ki zahteva informacije. V registru se vloži enostaven pisni zahtevek, uradni odgovor pa se prejme 10 dni od zahtevka. Notarji lahko do registra dostopajo preko spleta in pridobijo takojšen odgovor.

4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?

Glavni učinek je, da se za tretje stranke (predvsem upnike) domneva, da vedo za obstoj pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema.

4.5. Ali se lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba), sklenjena v tuji državi v skladu s tujim pravom, registrira v vaši državi? Če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji ali formalnostmi?

Po malteškem pravu sporazuma o skupnem premoženju zakoncev, sklenjenega v tujini, ni mogoče registrirati, vendar so takšni sporazumi priznani. Notarju je treba predložiti uradni prevod.

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

To je odvisno od sprejetega režima zakonskega premoženja. V primeru izpodbijanja prenehanja zakonske zveze/ločitve o načinu razdelitve premoženja odloči sodišče. Če izpodbijanja ni, o slednjem odločita zakonca sama, kar pa mora ratificirati sodišče. Člen 1333 Civilnega zakonika določa, da se skupno premoženje zakoncev razdeli tako, da se vsakemu zakoncu dodeli polovico sredstev, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

To je odvisno od sprejetega režima zakonskega premoženja. V primeru izpodbijanja prenehanja zakonske zveze/ločitve o načinu razdelitve premoženja odloči sodišče. Če izpodbijanja ni, o slednjem odločita zakonca sama, kar pa mora ratificirati sodišče. Člen 1333 Civilnega zakonika določa, da se v primeru razdelitve skupnega premoženja zakoncev vsakemu zakoncu dodeli polovico obveznosti, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

V okviru režima skupnega premoženja zakoncev mora vsak zakonec v primeru, da je skupno premoženje zakoncev uporabil za odplačilo svojih lastnih dolgov, izplačati povračilo skupnosti (člen 1331. odstavek 1 CC). Če je bilo za odplačilo skupnega dolga ali za naložbo v skupno premoženje zakoncev uporabljeno osebno premoženje zakonca, ima ta pravico do povračila (člen 1331, odstavek 2 CC). To povračilo se izvrši v obliki prenosa denarja (člen 1331, odstavek 3 CC).

To je odvisno od tega, ali je prvi pokojni zakonec napravil oporoko. Zakonca se lahko v oporoki svobodno nominirata za univerzalna dediča celotnega premoženja. V tem primeru lahko potomci pokojnega zakonca v ravni vrsti zahtevajo zakonski delež, rezerviran zanje (čeprav so ti zahtevki izjemno redki). V primeru da ni oporoke, če pokojnik zapusti potomce v ravni vrsti, otroci (ali njihovi potomci, če so v času smrti zakonca že pokojni), prejmejo polovico premoženja, drugo polovico pa se prenese na preživelega zakonca (člen 808, odstavek 1 CC). Preživeli zakonec ima tudi pravico, da še naprej živi v svojem glavnem bivališču (člen 633 CC). Če pokojnik ne zapusti nobenih otrok ali drugih potomcev, je edini dedič preživeli zakonec (člen 810 CC).

Ne.

Novo sprejeti Zakon o izvenzakonski skupnosti (Cohabitation Act, 571. poglavje Zakoni Malte), ima posebne določbe za »običajni, primarni, skupni dom« samo v primeru registriranega partnerstva.

Ob smrti enega od registriranih partnerjev, če je bil njun skupni dom v skupni lasti, ima preživeli partner pravico do bivanja v njem za časa njegovega življenja ali dokler je sklenjena zakonska zveza, partnerska zveza ali dokler ne sklene drugega registriranega partnerstva.

Če je bil skupni dom v lasti prej umrlega registriranega partnerja, ima preživeli partner pravico do bivanja v tem domu, in sicer za obdobje, ki je enako številu let njunega skupnega življenja, pod pogojem, da število let ne preseže 15 let. Istočasno zakon tudi določa, da ta pravica do bivanja »vita durante« pripada preživelemu partnerju ali za čas trajanja zakonske zveze, partnerske zveze ali dokler ne sklene drugega registriranega partnerstva.

Glede pravice do premičnega premoženja vodi zakon v ovrgljivo domnevo, da imata izvenzakonska partnerja pravico do enakega deleža premičnega premoženja v »običajnem, primarnem, skupnem domu«, ki sta ga pridobila v času njune izvenzakonske skupnosti.

Malteška sodišča so izven obsega uporabe Uredbe EU 2201/2003 pristojna za postopke prenehanja zakonske zveze, če je imel na datum vložitve zahtevka za prenehanje zakonske zveze pri pristojnem civilnem sodišču vsaj eden od zakoncev stalno bivališče na Malti, ali če je imel vsaj eden od zakoncev običajno bivališče na Malti v obdobju enega leta neposredno pred vložitvijo zahtevka za prenehanje zakonske zveze.