1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Skladno s členom 2590 Civilnega zakonika se za zakonsko premoženje zakoncev uporablja pravo, ki ga sama izbereta. Če izbira ni opravljena, zakonsko lastnino ureja pravo, ki se uporablja za splošne učinke zakonske zveze. Člen 2589 Civilnega zakonika določa, da splošne učinke zakonske zveze ureja zakonodaja skupnega običajnega bivališča zakoncev, če zakonca skupnega običajnega bivališča nimata, pa pravo države skupnega državljanstva zakoncev. Če zakonca nimata niti skupnega državljanstva, se uporablja pravo države, na katere ozemlju je bila sklenjena zakonska zveza. Pri tem pa je potrebno omeniti, da pravice zakoncev do družinskega doma in režim instrumentov, povezanih s tem domom, kot izjema iz navedenih določb ureja pravo kraja, na katerem se nahaja dom. Romunija ni podpisnica Haaške konvencije z dne 14. marca 1978 o pravu, ki se uporablja za zakonska premoženjska razmerja zakoncev.

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

Zakonca lahko izbereta pravo, ki se uporablja za njuna zakonska premoženjska razmerja. V skladu s členom 2590, odstavkom 2 Civilnega zakonika je njuna izbira omejena na: pravo države, na katere ozemlju ima eden od zakoncev na datum izbire običajno bivališče, pravo države, katere državljan je eden od zakoncev na datum izbire, ali pravo države, v kateri sta zakonca uredila svoje prvo skupno običajno bivališče po sklenitvi zakonske zveze. Pogodbo o izbiri prava se lahko sklene pred sklenitvijo zakonske zveze, ob sklenitvi zakonske zveze ali v času trajanja zakonske zveze. Oblika pogodbe mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa izbrano pravo ali pravo kraja, kjer je sklenjena pogodba. V vseh primerih pa je obvezen dokument z datumom in podpisi obeh zakoncev. Novo izbrano pravo učinkuje le v prihodnosti, razen, če se zakonca dogovorita drugače. Pravicam tretjih strank ne sme škodovati.

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Če zakonca poročne pogodbe ne skleneta, za njuno zakonsko premoženje velja režim skupnega premoženja zakoncev. Skladno s tem režimom je celotno premoženje, ki ga kateri od zakoncev pridobi v času trajanja režima skupnega premoženja zakoncev, del njunega skupnega premoženja, kot določa člen 339 Civilnega zakonika. Osebno premoženje posameznega zakonca, kot določa člen 340 Civilnega zakonika, zajema naslednje premoženje: premoženje, pridobljeno z zakonitim dedovanjem, zapuščino ali donacijo, razen, če je oporočnik ali donator izrecno navedel, da naj bo premoženje del skupnega premoženja; premoženje za osebno uporabo zakonca; premoženje za opravljanje poklica zakonca; pravice intelektualne lastnine na delih zakonca; premoženje, pridobljeno v obliki dobitka ali nagrade, znanstveni ali literarni rokopisi, risbe in umetniški projekti, izumiteljski projekti; zavarovalna nadomestila in nadomestila za materialno ali moralno škodo, povzročeno kateremu od zakoncev; premoženje, denarni znesek ali kar koli vrednega, ki nadomešča osebno premoženje, kakor tudi premoženje, pridobljeno v zameno za to premoženje, in sadovi osebnega premoženja.

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Če ni popisa inventarja (glej 2.3.), se za premičnine domneva, da so del skupnega premoženja, dokler se ne predloži dokazila o nasprotnem. Skladno s členom 357, odstavkom 2 Civilnega zakonika se za zakonca domneva, da sta enakovredno prispevala k pridobitvi skupnega premoženja in izpolnjevanju skupnih obveznosti, dokler se ne predloži dokazila o nasprotnem.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Skladno s členom 343, odstavkom 3 Civilnega zakonika morata zakonca v okviru zakonskega režima skupnega premoženja zakoncev sestaviti popis premičnin, pridobljenih pred sklenitvijo zakonske zveze, bodisi pri notarju civilnega prava bodisi z zasebnim podpisom, ta popis inventarja pa je treba pripraviti pred sklenitvijo zakonske zveze. Če zakonca izbereta režim ločenega premoženja (glej 3.1.), je treba pri notarju civilnega prava ravno tako pripraviti popis premičnin, zajetih v pogodbo.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

V zvezi s skupnim premoženjem lahko vsak zakonec uporablja in upravlja s skupnim premoženjem ter samostojno pridobiva skupno premoženje brez privolitve drugega zakonca (čl. 345 Civilnega zakonika). Pravne transakcije v zvezi z odtujitvijo in obremenitvijo skupnega premoženja se lahko sklene le s privolitvijo obeh zakoncev. Skupno premično premoženje, katerega odtujitev ni predmet z objavo povezanih formalnosti, pa lahko vsak zakonec odtuji samostojno (čl. 346 Civilnega zakonika). Sicer se vsako pravno transakcijo, sklenjeno brez izrecne privolitve drugega zakonca, lahko razveljavi.

Pravne transakcije v zvezi z družinskim domom, ki je skupni dom zakoncev, oziroma domom zakonca, v katerem živijo otroci, ureja poseben režim. Zakonec ne sme samostojno odtujiti pravic do družinskega doma ali skleniti aktov, ki vplivajo na uporabo tega doma, tudi, če je izključni lastnik doma. Če pa drugi zakonec privolitev odreče brez legitimnega razloga, lahko sodišče, pristojno za družino in skrbništvo, odobri sklenitev akta. Zakonec, ki ni dal privolitve, lahko zahteva razveljavitev akta, če je dom registriran v zemljiški knjigi kot družinski dom. Razveljavitev se lahko zahteva tudi, če dom ni registriran kot družinski dom, a je njegova narava tretji stranki, ki ga pridobi, znana iz drugih razlogov. V nasprotnem primeru lahko drugi zakonec zahteva le odškodnino (čl. 322 Civilnega zakonika).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Obveznosti, ki jih kateri od zakoncev prevzame za kritje običajnih stroškov zakonske zveze in stroškov, ki nastanejo v zvezi z vzdrževanjem, upravljanjem in pridobivanjem skupnega premoženja, so skupne obveznost zakoncev, tudi, če te obveznosti pogodbeno prevzame le eden od njiju, in zakonca za te dolgove odgovarjata s svojim skupnim premoženjem (čl. 351 Civilnega zakonika).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Zakonca za povzročene skupne dolgove odgovarjata s svojim skupnim premoženjem, kot to določa člen 351 Civilnega zakonika. Če pa skupno premoženje ne zadostuje za kritje skupnih obveznosti, sta zakonca solidarno odgovorna s svojim osebnim premoženjem, pri čemer ima zakonec plačnik regresno pravico do drugega zakonca in pravico do zadržanja, dokler ne prejme nadomestila (čl. 352 Civilnega zakonika).

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

Zakonca lahko izbereta med zakonskim režimom skupnega premoženja, običajnim režimom skupnega premoženja in režimom ločenega premoženja. V okviru običajnega režima skupnega premoženja lahko zakonca razširita ali omejita obseg skupnega premoženja, uredita načine morebitne bodoče delitve skupnega premoženja ali določita, da je za določena dejanja upravljanja potrebna privolitev obeh zakoncev. Če izbereta režim ločenega premoženja, posamezni zakonec ohrani premoženje, ki ga je imel v lasti pred sklenitvijo zakonske zveze, in postane izključni lastnik premoženja, ki ga samostojno pridobi v času trajanja zakonske zveze. Zakonca pa se kljub temu ne moreta oddaljiti od osnovnega režima, ki ga urejajo členi 313 do 328 Civilnega zakonika, ne glede na to, kakšen režim zakonske lastnine izbereta.

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

Poročno pogodbo, v kateri je izbran kateri koli režim, razen zakonskega režima skupnega premoženja, mora overiti notar civilnega prava, sicer je popolnoma nična.

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

Poročno pogodbo se lahko sklene pred sklenitvijo zakonske zveze, veljati pa začne na datum sklenitve zakonske zveze. Poročno pogodbo se lahko sklene tudi v času trajanja zakonske zveze, pri čemer začne veljati na datum dejanske sklenitve (čl. 330 Civilnega zakonika).

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Skladno s členom 369 Civilnega zakonika  lahko zakonca, če je bila zakonska zveza sklenjena vsaj eno leto pred tem, obstoječi režim zakonskega premoženja kadar koli nadomestita z drugim režimom ali spremenita obstoječi režim, v skladu z zakonsko določenimi stvarnimi in formalnimi pogoji za sklepanje poročnih pogodb.

3.5. Ali ima lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba) v skladu z zakonodajo v vaši državi retroaktivni učinek, če zakonca to pogodbo skleneta v času trajanja zakonske zveze?

V Romuniji se izbira premoženjskih razmerij med zakoncema, ki se razlikujejo od pravne skupnosti, izvede s sklenitvijo konvencije o skupnem premoženju zakoncev. Konvencija o skupnem premoženju zakoncev se lahko načeloma pripravi pred sklenitvijo zakonske zveze ali celo na dan sklenitve zakonske zveze, kakor tudi med trajanjem zakonske zveze. Zakonca lahko obstoječa premoženjska razmerja med zakoncema nadomestita z drugimi premoženjskimi razmerji med zakoncema ali jih spremenita v skladu z zakonsko določenimi pogoji za sklepanje sporazumov o skupnem premoženju zakoncev, če je od sklenitve zakonske zveze preteklo najmanj eno leto.

Datum, na katerega začne veljati konvencija o skupnem premoženju zakoncev, sklenjena med zakoncema v času trajanja zakonske zveze, določita stranki zadevnega dokumenta; če ga ne določita, pa se uporabi datum sklenitve konvencije. Konvencija o skupnem premoženju zakoncev se registrira v Nacionalnem notarskem registru premoženjskih razmerij med zakoncema (R.N.N.R.M.) šele po sklenitvi zakonske zveze.

4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?

Poročne pogodbe je treba registrirati v nacionalnem registru režimov zakonskega premoženja, ki ga hrani Nacionalno združenje notarjev Romunije (Uniunea Naţională a Notarilor Publici din România), registru osebnega statusa pri ustanovi, kjer se sklene zakonska zveza, in ostalih javnih registrih, odvisno od vrste premoženja (trgovinski register, zemljiška knjiga itd.).

4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?

Kopijo poročne pogodbe je treba predložiti v nacionalni register režimov zakonskega premoženja in register osebnega statusa, kakor tudi ostale omenjene registre.

4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?

Vsaka oseba lahko izvrši poizvedbo po nacionalnem registru režimov zakonskega premoženja in zahteva izdajo izvlečka (člen 334, odstavek 5 Civilnega zakonika), ne da bi ji bilo treba utemeljiti interes.

4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?

Tretje stranke lahko poročni pogodbi nasprotujejo le, če je bila registrirana.

4.5. Ali se lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba), sklenjena v tuji državi v skladu s tujim pravom, registrira v vaši državi? Če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji ali formalnostmi?

Da bi bile izvršljive napram tretjim osebam morajo biti konvencije o skupnem premoženju registrirane v Nacionalnem notarskem registru premoženjskih razmerij med zakoncema, (R.N.N.R.M.), ki ga ureja zakon. Poseben zakon, na katerega se nanaša ta predpis, je Zakon št. 36/1995 o notarjih civilnega prava in notarski dejavnosti, ponovno objavljen, na podlagi katerega se na ravni Unije med drugim vodi Nacionalni notarski register premoženjskih razmerij med zakoncema (R.N.N.R.M.), v katerem so registrirana premoženjska razmerja med zakoncema, da bi se lahko uveljavljala napram tretjim osebam.

V Romuniji se konvencija o skupnem premoženju zakoncev, sklenjena v drugi državi, lahko registrira v Nacionalnem notarskem registru premoženjskih razmerij med zakoncema (R.N.N.R.M.); skladno z zakonom lahko konvencije o skupnem premoženju zakoncev, sklenjene pri tujih notarjih civilnega prava ali drugih tujih organih, registrirajo le skrbniki R.N.N.R.M. po poprejšnjem posvetovanju s komisijo strokovnjakov za notarske zadeve.

Postopek, po katerem se lahko registrira konvencija o skupnem premoženju zakoncev, sklenjena v tujini, je določen v romunskem pravu.

Ločujemo lahko med več situacijami, in sicer:

• če sta bili zakonska zveza in konvencija o skupnem premoženju zakoncev sklenjeni v tujini in je vsaj eden od zakoncev romunski državljan, ta zahteva izpis poročnega lista pri pristojnem organu: bodisi pri uradu za civilni status, v katerega okrožju prebiva vsaj eden od njiju, ali pri uradu za civilni status sektorja 1 v Bukarešti, če nobeden od njiju ne prebiva v Romuniji. K vlogi za pridobitev izpisa poročnega lista se priloži overjen prevod konvencije o skupnem premoženju zakoncev z žigom Apostille ali, kjer je primerno, legaliziran; uradnik urada za civilni status katerega koli zakonca od RNNRM zahteva, da izpolni pogoje objave poročnega lista z omembo izbranih premoženjskih razmerij med zakoncema,
• če je bila zakonska zveza sklenjena v tujini in ima vsaj eden od zakoncev romunsko državljanstvo, ta notarja civilnega prava prosi, da po pošiljanju poročnega lista izvede overitev konvencije o skupnem premoženju zakoncev, v skladu s pristojnostjo,
• če se zahteva registracija sporazuma o skupnem premoženju zakoncev za zakonca ali bodoča zakonca (pri čemer nobeden od njiju nima običajnega prebivališča v Romuniji ali romunskega državljanstva), se registracija pri RNNRM izvede, če predložita konvencijo o izbiri prava, ki se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema, iz katere vsebine mora biti razvidno, da sta za pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema, izbrala romunsko pravo kot pravo države, v kateri bosta vzpostavila prvo skupno običajno prebivališče.

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

V primeru prenehanja zakonske zveze se režim zakonskega premoženja prekine na datum vložitve zahtevka za prekinitev zakonske zveze, razen, če zakonca od sodišča ali organa, ki izda odločbo o prenehanju zakonske zveze, zahtevata, da določi, da je bil premoženjski režim prekinjen na datum de facto ločitve (čl. 385 Civilnega zakonika). V tem primeru se skupno premoženje razdeli v skladu s sporazumom zakoncev, oziroma ga v primeru, da sporazuma ne dosežeta, razdeli sodišče. Instrument za razdelitev je lahko odločba sodišča ali dokument, sklenjen v avtentični notarski obliki (čl. 320 Civilnega zakonika). V primeru zakonskega ali običajnega skupnega premoženja se navedeno skupno premoženje razdeli, kot sledi: vsak zakonec vzame svojo lastno premoženje, skupno premoženje se razdeli med zakonca in poravna dolgove. Delež, do katerega je upravičen posamezni zakonec, se določi na osnovi njegovega prispevka k pridobitvi skupnega premoženja in izpolnjevanja skupnih obveznosti (čl. 357 Civilnega zakonika). Delo, ki ga posamezni zakonec opravi v gospodinjstvu, in vzgoja otrok se upoštevata kot prispevek k materialnim stroškom (čl. 326 Civilnega zakonika).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Dolgove se v postopku prenehanja zakonske zveze poravna v skladu z dogovorom zakoncev. V nasprotnem primeru način poravnave dolgov določi sodišče.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Če premoženje, dodeljeno zakoncu v postopku razdelitve skupnega premoženja, presega delež, do katerega bi bil upravičen ob upoštevanju njegovega prispevka k pridobitvi tega premoženja, ima drugi zakonec pravico zahtevati izravnalno plačilo. Poleg tega lahko zakonec, ki ni kriv za prenehanje zakonske zveze in zaradi prenehanja zakonske zveze utrpi škodo, od drugega zakonca zahteva nadomestilo. Če prenehanje zakonske zveze povzroči pomembno poslabšanje življenjskih pogojev tožnika in je zakonska zveza trajala vsaj 20 let, odločba o prenehanju zakonske zveze pa je bila izdana na podlagi izključne krivde toženca, je tožnik upravičen do višjega nadomestila (čl. 388 in 390 Civilnega zakonika).

Preživeli zakonec deduje po pokojnem zakoncu, če na datum začetka zapuščinskega postopka ne obstaja končna odločba o prenehanju zakonske zveze (čl. 970 Civilnega zakonika). Delež zapuščine, do katerega je upravičen preživeli zakonec, znaša: eno četrtino zapuščine, če se zapuščina deli med zakonca in potomce pokojnika, eno tretjino zapuščine, če se zapuščina deli med zakonca, privilegirane prednike pokojnika (starše) in tudi privilegirane sorodnike v stranski črti (brate, sestre in njihove potomce), eno polovico zapuščine, če se zapuščina deli le med zakonca in bodisi privilegirane prednike bodisi privilegirane sorodnike v stranski črti, tri četrtine zapuščine, če se zapuščina deli deli med zakonca in bodisi običajne prednike pokojnika (stare starše in njihove prednike) bodisi običajne sorodnike pokojnika v stranski črti (strice, tete, bratrance in sestrične v prvem kolenu, brate in sestre starih staršev). Če pokojnik nima nobenih drugih zakonskih dedičev, preživeli zakonec prejme celotno zapuščino (čl. 972 Civilnega zakonika).

Ne.

Registriranih ali neregistriranih partnerstev romunsko pravo niti ne priznava niti ne ureja.

Izven obsega uporabe Uredbe 2201/2003 so romunska sodišča, skladno z določbami o mednarodni pristojnosti Zakona Romunije o zasebnem mednarodnem pravu št. 105/1992, izključno pristojna za obravnavo prenehanja, ničnosti in razveljavitve zakonskih zvez in ostalih sporov med zakoncema (razen sporov, povezanih z nepremičninami, ki se nahajajo v tujini), če imata na datum zahtevka oba zakonca stalno prebivališče („stalno prebivališče“ je kraj, ki ga oseba prijavi kot svoj glavni dom) v Romuniji in je eden od njiju romunski državljan ali oseba brez državljanstva. Romunska sodišča so pristojna tudi za obravnavo vseh zadev, povezanih z nepremičninami, ki se nahajajo v Romuniji.