1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Za premoženjska in osebna razmerja med zakoncema se uporabi pravo države, katere državljana sta zakonca. V kolikor sta zakonca državljana različnih držav, se uporabi slovaško pravo. Pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema ureja pravo, ki ureja premoženjska razmerja med zakoncema v času sklenitve zakonske zveze (člen 21 Zákona o medzinárodnom práve súkromnom a procesnom (ZMPS) – Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku).

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

Na Slovaškem zakonca ne moreta izbrati relevantnega prava.

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

V skladu z Obligacijskim zakonikom imata zakonca na skupnem premoženju nedeljeno lastninsko pravico, kar pomeni, da delež posameznega zakonca ni določen. Vsa opredmetena sredstva (tako premičnine kot nepremičnine), sredstva in druge premoženjske pravice, ki jih eden izmed zakoncev zakonito pridobi med trajanjem zakonske zveze, se štejejo kot skupno premoženje, razen:

• sredstev, pridobljenih na podlagi dedovanja;
• sredstev, pridobljenih na podlagi darilne pogodbe;
• sredstev, ki glede na svojo naravo zadovoljujejo osebne ali poklicne potrebe zgolj enega izmed zakoncev;
• sredstev, vrnjenih na podlagi denacionalizacijskih predpisov zakoncu, ki je sredstvo imel v lasti pred sklenitvijo zakonske zveze, oziroma ki je sredstvo prejel kot pravni naslednik izvirnega lastnika. (Člen 143 Občianskeho zákonníka (OZ) – Obligacijskega zakonika).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Takšne pravne domneve ne poznamo.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Zakonca nista dolžna sestaviti popisa premoženja.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Sredstva, ki sestavljajo skupno premoženje, lahko v odsotnosti drugačnega dogovora uporabita oba zakonca.

Poleg tega bremenijo oba zakonca tudi stroški skupnega premoženja oziroma njihovega vzdrževanja člen 144 OZ. Če je zgolj eden izmed zakoncev plačal določen strošek s svojim posebnim premoženjem, lahko zahteva nadomestilo v okviru postopka delitve skupnega premoženja.

Če se zakonca ne moreta sporazumeti o načinu uporabe skupnega premoženja oziroma o poravnavi stroškov v zvezi s sredstvom, lahko katerikoli izmed zakoncev zahteva od sodišča, da odloči o sporu. Običajne posle s skupnim premoženjem lahko opravlja katerikoli izmed zakoncev. Obligacijski zakonik ne opredeljuje vsebine pojma "običajni posel", zato je treba v konkretnih primerih uporabiti pravno prakso in upoštevati konkretne okoliščine. V skladu s pravno prakso se kot običajni posel ne šteje sklenitev najemnega razmerja, oziroma pridobitev ali odtujitev nepremičnin ali drugega premoženja večje vrednosti. V drugih zadevah se zahteva soglasje obeh zakoncev, sicer je pravni posel neveljaven, v kolikor se drugi zakonec ali druga pogodbena stranka sklicuje na neveljavnost.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Pravne posle s skupnim premoženjem, ki se nanašajo na običajne zadeve, lahko sklene eden od zakoncev, zanje pa sta solidarno zavezana oba zakonca.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta solidarno upravičena in zavezana za pravne posle s skupnim premoženjem (§ 145 odstavek 2 OZ). Na primer, vsak zakonec mora plačati celoten znesek dolga, povezanega s skupnim premoženjem, in upnik ima pravico zahtevati dolg od obeh zakoncev skupaj ali posamezno.

Zakonca zunaj območja skupnega premoženja delujeta neodvisno. Zakon omogoča zadostitev terjatve upnika enega zakonca, ki je bila ugotovljena v času zakonske zveze, med izvršbo iz skupnega premoženja. Če je skupno premoženje kasneje razdeljeno, je vsak od zakoncev dolžan dati nadomestilo za vse, kar je bilo porabljeno iz skupnega premoženja za njegovo/njeno osebno premoženje (§ 150 OZ) (glej točko 5.1).

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

Po sklenitvi zakonske zveze se lahko zakonca dogovorita o povečanju ali ožanju obsega skupnega premoženja glede na pravne predpise.

S povečanjem obsega se zakonca dogovorita, da skupno premoženje vključuje tudi premoženje, ki bi bilo sicer del posebnega premoženja zakoncev (denimo premoženje, pridobljeno na podlagi darilne pogodbe, dedovanja, ali kot nadomestilo za premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze). Z ožanjem obsega skupnega premoženja se zakonca dogovorita, da se del premoženja, ki bi bilo sicer skupno, izloči iz skupnega premoženja (denimo koristi in dohodki iz naslova premoženja, ki je v izključni lasti enega izmed zakoncev).

Na podoben način se zakonca lahko dogovorita o upravljanju skupnega premoženja (člen 143a, odstavek 1 OZ); lahko se na primer dogovorita, da bosta skupno premoženje ali njegov del upravljala skupno, ali pa da bo premoženje upravljal zgolj eden izmed zakoncev. Če zakonec odtuji del premoženja, ki je izločeno iz skupnega upravljanja, drug zakonec ni upravičen izpodbijati odtujitve. Takšne spremembe pravne ureditve skupnega premoženja se nanašajo zgolj na premoženje, ki je bilo pridobljeno po sklenitvi takšnega dogovora.

Zakonca se lahko dogovorita za odloženo skupnost premoženja, po kateri se skupno premoženje ustanovi šele takrat, ko pride do prenehanja zakonske zveze. V tem primeru sporazum ne spremeni obsega skupnega premoženja, temveč zgolj čas njegovega nastanka. Med trajanjem zakonske zveze vsak zakonec torej obdrži izključno lastništvo nad premoženjem, na dan prenehanja zakonske zveze pa se ustanovi skupno premoženje, ki je nato predmet delitve.

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

Zgoraj opisana pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, njena sprememba ali razveljavitev se sklene kot neposredno izvršljiv notarski zapis pri notarju.

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

Slovaško pravo ne ureja pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema pred poroko. Pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema je torej mogoče skleniti šele po sklenitvi zakonske zveze. V kolikor se sporazum nanaša tudi na nepremičnine, učinkuje šele z dnem vpisa v zemljiško knjigo.

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Sporazum se lahko kadarkoli med trajanjem zakonske zveze spremeni. Tudi morebitne spremembe pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se sklenejo pri notarju v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

3.5. Ali ima lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba) v skladu z zakonodajo v vaši državi retroaktivni učinek, če zakonca to pogodbo skleneta v času trajanja zakonske zveze?

Slovaški pravni sistem priznava le sporazume o razširitvi ali omejitvi premoženjskih razmerij med zakoncema. Ti sporazumi nimajo retroaktivnega učinka in se lahko sklenejo le v času trajanja zakonske zveze.

Slovaška ne pozna posebnega registra pogodb o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema. Neposredno izvršljivi notarski zapisi se vpišejo v Centralni notarski register neposredno izvršljivih zapisov, ki ga upravlja Notarska zbornica Slovaške Republike. Oseba, ki ima neposredno izvršljiv notarski zapis v svoji posesti lahko na spletni strani Notarske zbornice preveri, ali je bil zapis izdan na Slovaškem in kateri notar ga je pripravil. Vsebina neposredno izvršljivega notarskega zapisa pa ni javna.

4.5. Ali se lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba), sklenjena v tuji državi v skladu s tujim pravom, registrira v vaši državi? Če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji ali formalnostmi?

Na Slovaškem ne obstaja register sporazumov o premoženjskih razmerjih med zakoncema.

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

V odsotnosti drugačnega dogovora s prenehanjem zakonske zveze preneha tudi skupno premoženje, ki se nato deli (člen 148, odstavek 1 OZ). Delitev lahko opravita zakonca s sporazumom ali sodišče na zahtevo enega izmed zakoncev. V obeh primerih se domneva, da sta deleža obeh zakoncev v skupnem premoženju enaka. Vsak izmed zakoncev je upravičen zahtevati nadomestilo za svoj prispevek k skupnemu premoženju iz svojega posebnega premoženja, po drugi strani pa je tudi dolžan dati nadomestilo za vse, s čimer je obremenil skupno premoženje v korist posebnega. Pri delitvi skupnega premoženja je treba zlasti upoštevati potrebe mladoletnih otrok, pa tudi prispevek vsakega izmed zakoncev k skrbi za družino in njun prispevek k pridobivanju in vzdrževanju premoženja. Pri ugotavljanju vložka se upošteva tudi skrb za skupne otroke in vzdrževanje skupnega gospodinjstva (člen 150 OZ).

V kolikor v roku treh let od prenehanja skupnega premoženja ne pride do dogovora o delitvi premoženja in nobeden izmed zakoncev ne zahteva, da sodišče odloči o delitvi skupnega premoženja, se šteje, da posamezni kosi premičnega premoženja pripadajo tistemu zakoncu, ki jih je uporabljal za zadovoljevanje svojih potreb, za potrebe družine ali za gospodinjstvo kot izključni lastnik. Premično in nepremično premoženje je v skupni lasti zakoncev, pri čemer sta deleža obeh zakoncev enaka. Enako velja za druge skupne premoženjske pravice zakoncev, denimo pravice do skupnih depozitov in zahtevkov (člen 149, odstavek 4 OZ).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Po preteku treh let od delitve velja pravna domneva, da sta nekdanja zakonca v enakem deležu odgovorna za skupne obveznosti. V primeru izvensodne ali sodne poravnave zakoncev se uredijo tudi obveznosti iz dolgov, nastalih med trajanjem zakonske zveze in ki izhajajo iz skupnega upravljanja. Poravnava učinkuje le v razmerju med zakoncema in ne v razmerju do tretjih oseb. Tako imajo tretje osebe pravico zahtevati poplačilo obveznosti od katerega koli nekdanjega zakonca.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Vsak zakonec lahko zahteva povrnitev stroškov skupnega premoženja, ki so bremenili njegovo posebno premoženje. Povrnitev stroškov gre v breme deleža drugega zakonca na skupnem premoženju.

Pri ureditvi razmerij glede skupnega premoženja se sredstva delijo med zakoncema v razmerju do njunih deležev. V kolikor vrednost sredstev, ki jih pridobi zakonec, presega vrednost njegovega deleža v skupnem premoženju, je zakonec dolžan plačati drugemu zakoncu nadomestilo v denarju.

V primeru smrti enega zakonca se premoženjska razmerja uredijo (v kolikor ni zahteve po sodnem varstvu) v okviru zapuščinskega postopka, ki ga vodi notar kot pooblaščenec sodišča.

Po tem, ko preživeli zakonec prejme svoj delež skupnega premoženja (običajno je upravičen do polovice premoženja), je upravičen tudi do dedovanja dela zapuščine. V kolikor preživeli zakonec deduje skupaj s potomci zapustnika (denimo otroki), je upravičen do enakega deleža kot vsak izmed otrok. V kolikor umrli nima potomcev in preživeli zakonec deduje skupaj s starši umrlega zakonca, je upravičen vsaj do polovice zapuščine.

Ne.

Slovaški pravni red ne pozna registrirane ali neregistrirane istospolne skupnosti.

V zadevah razveze, razveljavitve zakonske zveze ali ugotavljanja (ne)obstoja zakonske zveze, je pristojno okrožno sodišče po kraju zadnjega skupnega bivališča zakoncev, pod pogojem, da vsaj eden izmed zakoncev še živi v tem kraju. Če takšnega sodišča ni, je pristojno splošno sodišče po bivališču toženca. Če tudi na tak način ni mogoče določiti sodišča, je pristojno splošno sodišče po bivališču tožnika (člen 88 Občianskeho súdneho poriadku (OSP) – Zakona o pravdnem postopku). Splošno sodišče je sodišče v kraju, kjer občan biva, oziroma v primeru, da nima bivališča, v kraju, kamor občan dnevno migrira.

Za delitev skupnega premoženja zakoncev oziroma drugega premoženja po razvezi in prenehanje skupnega najema domovanja je pristojno sodišče, ki odloča v postopku razveze. V mednarodnih zakonskih zadevah je pristojno slovaško sodišče pod pogojem, da je vsaj eden izmed zakoncev državljan Slovaške republike. V kolikor nobeden izmed zakoncev ni državljan Slovaške republike, je slovaško sodišče pristojno:

• če vsaj eden izmed zakoncev prebiva v Slovaški republiki in se sodna odločba prizna v domačih državah obeh zakoncev, ali
• če je vsaj eden izmed zakoncev dalj časa bival v Slovaški republiki, ali
• v primeru neveljavnosti zakonske zveze, če zakonca bivata v Slovaški republiki (člen 38 ZMPS).