1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Za osebna in zakonska premoženjska razmerja zakoncev se uporabi pravo države, katere državljana sta. Če sta zakonca državljana različnih držav, se uporabi pravo države, v kateri imata stalno prebivališče. Če zakonca nimata niti istega državljanstva niti stalnega prebivališča v isti državi, se uporabi pravo države, v kateri sta imela zadnje skupno prebivališče. Če prava, ki naj se uporabi, na podlagi teh pravil ni mogoče določiti, se uporabi pravo države, s katero sta zakonca najtesneje povezana (člen 38(1) Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku).

Lastninska razmerja med neporočenima, skupaj živečima partnerjema, na podoben način ureja pravo države, katere državljana sta. Če sta državljana različnih držav, se uporabi pravo države, v kateri imata skupno prebivališče.

Če je poročeni par sklenil pogodbo o njunem premoženju, se uporabi pravo, ki se je uporabljajo za njuna premoženjska razmerja v času sklenitve pogodbe.

Bilateralni sporazumi o mednarodni pravni pomoči, ki vsebujejo pravila o koliziji zakonov o zakonskih premoženjskih odnosih, so bili sklenjeni s Češko republiko, Francijo, Madžarsko, Mongolijo, Poljsko, Romunijo, Rusko federacijo in Slovaško (glej http://www.mp.gov.si/).

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

Zakonca lahko izbereta pravo, ki se uporabi za njuna premoženjska razmerja, če zakon, ki se je prvotno uporabljal za njuna premoženjska razmerja, dovoljuje to izbiro (člen 39 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Izbrano pravo pa se ne uporabi, če učinek te uporabe nasprotuje javni politiki Republike Slovenije (člen 6 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Slovenska zakonodaja sama po sebi ne omogoča izbire uporabnega prava.

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Zakonski režim zakonskega premoženja je skupno premoženje zakoncev na osnovi skupnega lastništva predmetov. Navedeno je kombinirano s samostojnim lastništvom ločenega premoženja, ki ga je imel eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, ali ga je pridobil neodplačno v času trajanja zakonske zveze (npr. darilo ali dediščina) oziroma iz ločenega premoženja (npr. obresti in dobički). Skupno premoženje zajema celotno premoženje, pridobljeno z delom ali izpeljano iz skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze, ne glede na to, kateri zakonec ima pravice na tem premoženju. Deleži skupnega premoženja zakoncev niso določeni, a so določljivi. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, če noben zakonec ne dokaže, da je upravičen do višjega deleža. V tem sporu upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer prispevek zakoncev h gospodinjstvu, vzgojo otrok in vzdrževanje skupnega premoženja.

Na osnovi 67. člena slovenskega Družinskega zakonika predstavlja skupno premoženje zakoncev premoženjske pravice, ki so pridobljene z delom ali ki izhajajo iz njunega skupnega premoženja v času zakonske zveze ali skupnega življenja zakoncev ne glede na to, kateri od zakoncev je imetnik teh pravic. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je bilo pridobljeno na osnovi in s pomočjo njunega skupnega premoženja oz. premoženja, ki izhaja iz njega. Če je potrebno premoženje deliti, se smatra, da so deleži enaki, če nobeden od zakoncev ne dokaže, da ima pravico do večjega deleža. V primeru takšnega spora sodišče upošteva ne le prihodke posameznega zakonca ampak tudi druge okoliščine kot npr. njun prispevek h gospodinjstvu, skrb za otroke in vzdrževanje skupnega premoženja.

Ločeno premoženje posameznega zakonca je premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času zakonske zveze (77.čl., 1. odst. slovenskega Družinskega zakonika). Ne glede na izvor ali vrsto pridobitve se ločeno premoženje zakonca nanaša na stvari manjše vrednosti, ki so mišljene izključno za njegovo/njeno osebno rabo (77.čl., 2.odst. slovenskega Družinskega zakonika).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Za vse osebne dohodke (vključno z dohodki starostne pokojnine) ali vse dohodke, ki izvirajo iz dela zakonca ali dobička iz skupnega premoženja, se zakonsko šteje, da so del skupnega premoženja. Zakonec lahko premoženje uveljavlja kot svoje ločeno premoženje le, če dokaže, da izvira iz obdobja pred sklenitvijo zakonske zveze, ali da ni izpeljano iz skupnega premoženja.

Za zakonca velja zakoniti premoženjski režim (t.j. je režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev), razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru velja za njiju pogodbeni premoženjski režim.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Slovensko pravo ne zahteva priprave popisa premoženja.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno, razen, če se dogovorita, da je le eden izmed njiju pooblaščen za upravljanje skupnega premoženja in za odtujitev skupnega premoženja v korist obeh zakoncev. Od takega dogovora lahko vsak zakonec vsak čas odstopi. Če en zakonec odtuji skupno premoženje brez potrebne privolitve drugega zakonca, lahko slednji pravni posel izpodbija, če je v poslu udeležena tretja stranka vedela ali bi morala vedeti, da je zadevno premoženje del skupnega premoženja. V nasprotnem primeru je prikrajšani zakonec upravičen zgolj zahtevati odškodnino od drugega zakonca. Zakonca ne smeta samostojno odtujiti nedoločenega deleža skupnega premoženja, lahko pa samostojno izvršujeta svojo pravico do lastništva na ločenem premoženju.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Pravni posli, ki zadevajo skupno premoženje in vsakodnevne potrebe družine, in jih sklene le en zakonec, povzročijo skupne obveznosti in so zavezujoči za oba zakonca. Zakonca sta solidarno odgovorna za skupne obveznosti.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta solidarno odgovorna za dolgove, povzročene v času trajanja zakonske zveze, ki so povezani s skupnim premoženjem in stroški zakonske zveze. Za odplačilo zahtevkov upnikov se lahko uporabi skupno premoženje, če slednje ne zadostuje, pa tudi ločeno premoženje zakoncev. Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga. Če želijo upniki dolgov, ki bremenijo le enega zakonca, te dolgove povrniti iz skupnega premoženja, morajo od sodišča najprej zahtevati, da določi delež zadolženega zakonca na skupnem premoženju, nato pa lahko zahtevajo povrnitev dolga iz deleža, za katerega je bilo ugotovljeno, da pripada zadolženemu zakoncu.

Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec prednostno pravico kupiti ta delež po ceni, ki se določi po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice. Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika. Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

Novi DZ ureja institut pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze. Zakonca morata pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna. Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

Sprejemljiv sporazum med zakoncema in vsa njegova dopolnila morajo biti v obliki notarskega verodostojnega instrumenta.

Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji mora biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pred sklenitvijo pogodbe se predvideva notarjeva obveznost pojasnitve in pogodba se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij neveljavna, za zakonca velja zakoniti premoženjski režim. Če pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni vpisana v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, se v razmerju do tretjih oseb domneva, da velja za premoženjska razmerja med zakoncema zakoniti premoženjski režim.

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

Sporazume, v katerih je navedeno, da ločeno premoženje spada v skupno premoženje, se lahko sklene le v času trajanja zakonske zveze.

Velja pogodbena svoboda: za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne dogovorita drugače. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo skleneta bodoča zakonca, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Velja pogodbena svoboda: zakonca lahko spremenita že sklenjeno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, sprememba pogodbe pa se javi v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

3.5. Ali ima lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba) v skladu z zakonodajo v vaši državi retroaktivni učinek, če zakonca to pogodbo skleneta v času trajanja zakonske zveze?

85. člen Družinskega zakonika določa, da za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne dogovorita drugače.  Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo skleneta bodoča zakonca, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Glede na navedeno se je mogoče dogovoriti, da bo pogodba začela veljati z določeno časovno zamudo, medtem ko dogovor o retroaktivni veljavnosti pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij ni mogoč.

Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki je računalniško vodena zbirka podatkov, ki jo vodi Notarska zbornica Slovenije.

4.5. Ali se lahko pogodba o ureditvi premoženjskopravnih  razmerij (t.i. poročna pogodba), sklenjena v tuji državi v skladu s tujim pravom, registrira v vaši državi? Če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji ali formalnostmi?

Družinski zakonik izrecno ne določa možnosti vpisa pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, sklenjene v tuji državi v skladu s tujim pravom, v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij v Sloveniji. 

V skladu z večinskim stališčem bi bila registracija mogoča, če bi zakonca notarju v Sloveniji predložila uradni izvod notarskega zapisa, ki ga je overil notar, ki je sestavil dokument in ga je  v slovenski jezik prevedel sodni tolmač.

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Po prekinitvi (in tudi v času trajanja) zakonske zveze sta oba zakonca upravičena preko sodišča zahtevati delitev premoženja. Delitev lahko zaradi obveznosti, ki za drugega zakonca niso zavezujoče, zahteva tudi upnik enega od zakoncev. V začetni fazi delitve se določi skupno premoženje in deleže zakoncev v njem. Pri delitvi skupnega premoženja ni mogoče določiti deležev zakoncev v vsakem posameznem premoženju; določi se le delež posameznega zakonca v celotnem premoženju. Domnevo o enakih deležih v skupnem premoženju se lahko izpodbija. V teh sporih upošteva sodišče vse okoliščine primera (predvsem dohodek vsakega zakonca, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, skrb zakoncev za dom in družino, stroške vsakega zakonca za vzdrževanje skupnega premoženja in vsako drugo obliko prispevka k upravljanju, vzdrževanju in povečanju skupnega premoženja).

Po določitvi deležev vsakega zakonca se izvrši druga faza, v kateri se lahko dogovorita o načinu delitve premoženja. V primeru popolne ločitve premoženja lahko izbereta med fizično in civilno delitvijo ali kombinacijo obeh. Če se o tej zadevi ne moreta sporazumeti, mora sodišče v nepravdnem civilnem postopku najprej izvesti fizično delitev, ki ima prednost pred civilno delitvijo, v kateri se premoženje proda in razdeli izkupiček. V primeru fizične delitve vsak zakonec v mejah svojega deleža prejme predmete, za katere dokaže, da ima zanje močnejši legitimen interes. Zakonec prejme premete, ki so namenjeni za opravljanje poklica in drugih dejavnosti, ki omogočajo pridobivanje osebnega dohodka, ali so namenjeni izključno njegovi osebni rabi in ne spadajo v njegovo ločeno premoženje.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Po prenehanju zakonske zveze ostaneta zakonca solidarno odgovorna za skupne dolgove do razdelitve skupnega premoženja, ko se opravi tudi razdelitev dolgov. Če se razdelitev ne opravi, ostaneta zakonca solidarno odgovorna.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Če vrednost ločenega premoženja zakonca, ki je bilo uporabljeno za odplačilo skupnih dolgov, presega njegov delež teh dolgov, lahko vloži zahtevek za povračilo od drugega zakonca.

Po smrti enega zakonca se skupno premoženje enako razdeli in delež pokojnega zakonca postane del njegove zapuščine. Dediči ali preživeli zakonec lahko od sodišča zahtevajo, da določi drugačno razmerje deležev. Preživeli zakonec po opravljeni delitvi deduje v skladu s prvim ali drugim dednim redom. Po prvem dednem redu preživeli zakonec deduje skupaj z otroci pokojnika, pri čemer se dediščina razdeli na enake deleže. Če pokojnik na zapusti živih otrok, zakonec deduje po drugem dednem redu skupaj s starši pokojnika in prejme polovico dediščine.

Ne.

Izvenzakonska zveza je opredeljena kot dalj časa trajajoče razmerje, podobno zakonskemu razmerju, med dvema heterospolnima partnerjema, ki bi lahko sklenila zakonsko zvezo, če bi to želela (člen 12 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). To pomeni, da ne smejo obstajati nobene pravne ovire za sklenitev zakonske zveze med njima. Premoženjski režim za partnerje v izvenzakonski zvezi je enakovreden premoženjskemu režimu za zakonske partnerje. Skupno premoženje se tako oblikuje na isti način, kot za poročene pare. Registracija za heterospolne pare ni mogoča. Ker je skoraj nemogoče določiti, kdaj zveza postane dolgoročna, v primerih, da ni ovir za sklenitev zakonske zveze para, vse premoženje, pridobljeno po tem, ko partnerja začneta živeti skupaj, sestavlja skupno premoženje.

Istospolni partnerji lahko registrirajo istospolno partnersko skupnost, ki ima za premoženjska razmerja iste posledice med partnerji kot zakonska zveza (Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti).

Skladno s splošnimi pravili o pristojnosti so slovenska sodišča mednarodno pristojna za spore v zvezi z zakonskim premoženjem, če ima toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če toženec nima stalnega prebivališča v nobeni drugi državi, lahko pristojnost temelji tudi na njegovem začasnem prebivališču v Sloveniji (člen 48 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Če se spori glede zakonskega premoženja nanašajo na premoženje, ki se nahaja v Republiki Sloveniji, je slovensko sodišče pristojno tudi tedaj, če toženec nima prebivališča v Republiki Sloveniji. Če je pretežni del premoženja v Republiki Sloveniji, drugi del pa v tujini, sme sodišče odločati o premoženju, ki je v tujini, samo v sporu, v katerem se odloča tudi o premoženju v Republiki Sloveniji, in to le, če toženec privoli v navedeno (člen 67 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku).